Ministrstvo za okolje in prostor je pred dvema dnevoma umaknil sporni 4. člen novele Zakona o vodah (ZV), ki bi pod določenimi strogimi pogoji izjemoma omogočal gradnjo objektov in naprav za proizvodnjo, v katere so vključene nevarne snovi in za katere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov. Še vedno pa med predlogi ostaja sporna sprememba 37. člena, ki razširja možnost posegov na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer. V zvezi s spornim 2. členom novele Zakona o vodah, ki spreminja 37. člen veljavnega zakona, je svoje stališče izrazila tudi Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL, ki je na Državni zbor naslovila poziv k zavrnitvi amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G).
Dopis v celoti objavljamo spodaj.
Stališče Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani v zvezi s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G)
S tem dopisom Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ustanova, ki izobražuje strokovnjake na področju gradbeništva, geodezije in geoinformatike, stavbarstva, prostorskega načrtovanja, vodarstva in okoljskega inženirstva, poziva Državni zbor Republike Slovenije k zavrnitvi amandmajev k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G).
Vlaganje amandmajev in kasnejše umikanje posameznih členov, ki smo mu bili priča v zadnjih dneh, nakazuje na strokovno neutemeljenost predlaganih sprememb zakona o vodah. Zlasti, ker so predlagane bistvene spremembe zakona (37. člen), o katerih ni bila možna javna razprava in se do njih posledično ni mogla opredeliti zainteresirana (strokovna) javnost. Tovrstno spreminjanje zakonodaje je tudi v nasprotju z določbami Aarhuške konvencije (8. člen) in Vodne direktive.
2. člen Predloga Zakona, ki spreminja 37. člen veljavnega zakona, razširja možnost posegov na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer, t.j. dopušča gradnjo objektov v javni rabi po Gradbenem zakonu. S to spremembo se povečuje možnost za gradnjo objektov na zemljiščih, ki imajo pomembno ekosistemsko vlogo (varovanje pred poplavami, čiščenje vode, napajanje vodonosnikov, biodiverziteta, itd.) in predstavljajo habitat za številne rastlinske in živalske vrste. Hkrati tovrstni posegi prekinjajo povezave v naravi (snovni tokovi, migracijske poti), onemogočajo prost dostop do vode in redno vzdrževanje ter tako zmanjšujejo ekosistemske storitve, od katerih smo vsi odvisni.
Gradnja objektov v bližini vodotokov prav tako povečuje ranljivost družbe na škodno delovanje poplav ter posledično prinaša potencialne dodatne stroške družbi z gradnjo protipoplavnih ukrepov in ni v duhu krepitve odpornosti družbe na nevarne naravne pojave. Zaradi pričakovanih posledic podnebnih sprememb (pogostejši ekstremni vremenski dogodki) bi morali slediti načelu previdnosti in posledično obstoječa priobalna zemljišča ohranjati in celo širiti. Vodi moramo dati svoj prostor, sicer si ga bo vzela sama, vendar takrat v škodo družbe.
Po naši strokovni oceni bodo predlagane spremembe Zakona vplivale na poslabšanje poplavne varnosti, kakovosti vodnih virov in ravni ekosistemskih storitev. Smatramo, da Predlog zakona ruši strokovne osnove, ki jih učimo in posredujemo rodovom prihajajočih vodarskih strokovnjakov, ter ga zato ne moremo podpreti.
Predlagamo, da se iz novele Zakona o vodah umakne 2. člen Predloga Zakona, ki spreminja 37. člen veljavnega zakona tako, da mu v 1. odstavku dodaja tretjo točk, s katero razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča.
Pozivamo, da se potencialne spremembe Zakona o vodah sprejemajo z veliko mero previdnosti in odgovornosti do prihodnjih generacij ter s širokim družbenim soglasjem.