Študij 1. stopnje: Tehnično upravljanje nepremičnin (VS)

Geodezija je skupaj z astronomijo ena od najstarejših znanosti. Kot veda se ukvarja z določanjem oblike Zemlje, izmero in prikazi zemeljskega površja, izdelavo kart, uporabo GIS-tehnologije, evidentiranjem nepremičnin in upravljanjem s prostorom. Geodezija je tudi področje, na katerem se srečujejo merska, kartografska in predstavitvena znanja. Pri vseh je v središču pozornosti površina Zemlje, prevedena v koordinate, različne zbirke podatkov in podlag, karte in večrazsežne predstavitve, ki predstavlja dragoceno blago za vse, ki upravljajo z zemljišči, stavbami in vodami.

Inženir geodezije je strokovnjak z akademsko izobrazbo, ki obvlada meritve s tehnologijo merjenja z različnimi merskimi postopki, ki slonijo na različnih tehnologijah. Njegova temeljna naloga je zbiranje in obdelava podatkov zemljiških in geografskih danosti. Naloga geodeta je tudi raziskovalno delo ter odkrivanje novih tehnik za zajemanje prostorskih elementov.

Diplomant visokošolskega strokovnega študija prve stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin si pridobi strokovni naslov: DIPLOMIRANI INŽENIR GEODEZIJE (VS) oziroma DIPLOMIRANA INŽENIRKA GEODEZIJE (VS).

razpisnih mest za redni študij 1. stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin (VS)

Temeljni cilji programa

Diplomant študija Tehnično upravljanje nepremičnin pridobi pregledna temeljna znanja s področij geodezije, geoinformatike, prostorskega načrtovanja, nepremičnin ter upravljanja nepremičnin (zemljiška renta, cene nepremičnin, transfer lastništva, financiranje in investiranje v nepremičnine, vrednotenje nepremičnin) skupaj z osnovnimi znanji povezanimi z upravljanjem nepremičnin, kot sta ekonomija in pravo nepremičnin. V okviru izbirnih vsebin lahko študent glede na svoje interese znanje dodatno poglobil na posameznih povezanih področjih.

V okviru študija spozna študent tradicionalna načela in znanja obravnavanih področij, nadgrajena z najnovejšimi dognanji, podana na sodoben način, s sodobno tehnologijo. Seznanjen bo tudi z vsemi posebnostmi v Sloveniji ter Evropi, kot posledicami posebnih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih ali geografskih značilnosti. Z delom v skupinah, projektnim delom in z reševanjem problemskih nalog se privaja delu v skupini, javnega nastopanja ter poslovanja s strankami. Vsa pridobljena teoretična znanja v največji možni meri preskusi na primerih vaj in stvarnih primerih uporabe, kar mu omogoča lažjo vključitev v prakso po končanemštudiju.

Cilj študija Tehnično upravljanje nepremičnin je hkrati tudi osvojiti zadosten obseg temeljnih inženirskih vsebin, ki omogočajo razvoj abstraktnega mišljenja in uspešno nadaljevanje študija na različnih programih druge stopnje.

Splošne kompetence

Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant študija Tehnično upravljanje nepremičnin so:

  • splošna razgledanost in poznavanje akademskih področij,
  • razvijanje sposobnosti za definiranje, razumevanje in kreativno reševanje problemov, načel in teorij,
  • kritično opazovanje in razumevanje stanja v prostoru, načrtov, besedil, samostojno pridobivanje znanja in iskanje virov,
  • razvijanje sposobnosti kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,
  • usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov,
  • razvijanje profesionalne in etične odgovornosti,
  • razvijanje jezikovne in numerične pismenosti, javnega nastopanja in sporazumevanja s strankami,
  • zmožnost uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni komunikaciji,
  • zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • usposobljenost za interdisciplinarno povezovanje;
  • upoštevanje varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,
  • razvijanje visokih moralno-etničnih meril (poštenost do dela s strankami, nepristranski nasvet, neodvisnost in strokovnost skladno z veljavno zakonodajo),
  • ustvarjanje objektivnega pogled na okolje in družbo,
  • sprejemanje dolžnosti do strank in delodajalcev ter celotne družbe.

S programom Tehnično upravljanje nepremičnin diplomant pridobi predvsem naslednje predmetno specifične kompetence:

  • pozna vlogo in pomen upravljanja nepremičnin v trajnostno naravnani družbi ob podpori geodezije in geoinformatike,
  • samostojno rešuje vse vrste tipičnih praktičnih nalog s področja evidentiranja podatkov v večnamenski kataster,
  • razume in strokovno uporablja sodobne geodetske tehnologije in metodologije v prid nastajanju in vzdrževanju zbirk podatkov,
  • evidentira lastništvo in druge pravice na nepremičninah,
  • vrednoti in ocenjuje različne vrednosti nepremičnin kot so: tržna in netržna vrednost, investicijska oz. davčna vrednost, vrednost glede na rabo in podobno,
  • evidentira ter vzdržuje zbirke podatkov za potrebe obdavčenja nepremičnin,
  • pozna in tolmači pomen, obliko, kakovost, vire, pridobivanje in zajem prostorskih podatkov za potrebe urbanega in ruralnega prostorskega načrtovanja in določitve rabe zemljišč,
  • sodeluje pri pripravi prostorskih aktov (prostorski management),
  • sodeluje pri načrtovanju, zasnovi in izvedbi posegov v prostor,
  • načrtuje, organizira, vodi in izvaja geodetska dela pri detajlni geodetski izmeri,
  • načrtuje, organizira, vodi in izvaja geodetska dela pri graditvi manj zahtevnih objektov,
  • izvaja geodetsko-tehnična dela v okviru upravnih postopkov za potrebe evidentiranja nepremičnin,
  • opravlja in vzdržuje geografske, kartografske in zemljiške informacijske sisteme,
  • pripravlja kartografske prikaze prostorskih podatkov,
  • usklajuje dela med investitorji, projektanti in izvajalci posegov v prostor,
  • pozna osnove pravnega in upravnega sistema, pomembne za geodeta in za upravljanje ter evidentiranje prostora,
  • usposobljen je za vodenje manjših nepremičninskih in geodetskih podjetij.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pogoji za vpis na visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin so skladni s členoma 38 in 38b Zakona o visokem šolstvu ter 115 členom Statuta Univerze v Ljubljani. V študijski program se lahko vpiše:

  1. kdor je uspešno opravil zaključni izpit v štiriletnem srednješolskem programu;
  2. kdor je uspešno opravil poklicno maturo;
  3. kdor je uspešno opravil maturo;
  4. kdor je uspešno opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Število vpisnih mest se določi z Razpisom za vpis na dodiplomske študijske programe na Univerzi v Ljubljani za vsako študijsko leto posebej. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri zaključnem izpitu ali (poklicni) maturi 60 %,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %.
Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijski odbor Oddelka za geodezijo UL FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, 29.5.2007.

Pri priznavanju znanj in spretnosti se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja,
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjemali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

V primeru, da Študijski odbor Oddelka za geodezijo UL FGG ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora imeti študent do izteka študijskega leta opravljene vse z učnimi načrti predpisane obveznosti. Iz 2. v 3. letnik pa lahko študent napreduje, če do izteka študijskega leta opravi z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu najmanj 54 kreditnih točk po ECTS.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, ki jih določa 153. člen Statuta UL (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze).

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se študent lahko vpiše v višji letnik, če zbere najmanj 45 kreditnih točk po ECTS. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Študijski odbor Oddelka za geodezijo UL FGG.

Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo imamo že vrsto let utečen sistem mentorstva in tutorstva za naše študente. Študentje bodo že od prvega letnika dalje imeli svoje mentorje letnika, prav tako pa manjše skupine študentov tudi svoje tutorje iz vrst pedagogov ali študentov višjih letnikov, ki jim bodo pomagali pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme senat UL FGG na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijske komisije UL FGG. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika

V skladu s 152. členom Statuta Univerze v Ljubljani ima študent, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za podaljšanje in za mirovanje statusa študenta

Pogoji za podaljšanje statusa študenta so določeni z 158. členom, pogoji za mirovanje statusa študenta pa z 240. členom Statuta Univerze v Ljubljani.

Pogoji za dokončanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS, vključno s praktičnim usposabljanjem in diplomskimdelom.

Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih in je diplomirani inženir geodezije (VS) ali diplomirana inženirka geodezije (VS) oz. z okrajšavo dipl. inž. geod. (VS).

Prehodi med študijskimi programi

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega je bil vpisan (prvi program) in nadaljevanje izobraževanja v Visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin (drugi program), v katerem se lahko del študijskih obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

Prehodi so možni iz študijskih programov prve stopnje, iz višješolskih študijskih programov in do prenehanja izvajanja tudi iz dodiplomskih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Študenti, ki prehajajo, morajo izpolnjevati pogoje za vpis v drugi študijski program.

Prošnje kandidatov za prehod v Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin in obseg priznanih študijskih obveznosti v študijskem programu bo individualno obravnaval Študijski odbor Oddelka za geodezijo. Če je kandidatu v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik Visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin, se kandidatu dovoli vpis v višji letnik na Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oziroma pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UL, FGG, ki ga potrjuje Senat FGG. Podrobnosti so določene s študijskim redom.

Izpitna ocena je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

Znanje s področja predavanj, ki se preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov in podobno, znaša skupaj največ 30 % skupne ocene.

Znanje s področja seminarjev, seminarskih vaj, laboratorijskih vaj in terenskih vaj ter drugo se lahko preverja na podlagi pisnega ali ustnega preverjanja znanja, seminarjev, domačih projektov, domačih nalog in podobno, znaša skupaj vsaj 70% skupne ocene.

Pri ocenjevanju se skladno s Statutom Univerze v Ljubljani uporablja ocenjevalna lestvica z ocenami:

10 – (91–100 %: odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 – (81–90 %: prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 – (71–80 %: prav dobro: solidni rezultati),
7 – (61–70 %: dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 – (51–60 %: zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 do 1 – (50 % in manj: nezadostno - znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi preverjanje znanja, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Predmetnik: Tehnično upravljanje nepremičnin (VS) – 1. stopnja

Veljaven za študente, vpisane v 1. letnik študijskega programa od štud. leta 2014/15
1. letnik
1. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Inženirska matematika I 75 5
Zakonodaja upravljanja nepremičnin 60 4
Infrastrukturni objekti 60 4
Geodezija 120 8
Programska orodja v upravljanju nepremičnin 75 5
Statistika z elementi informatike 75 5
2. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Inženirska matematika II 75 5
Razvoj in načrtovanje v prostoru 105 7
Kartografija in topografija 90 6
Analiza opazovanj v geodeziji I 60 4
Terestrična detajlna izmera 105 7
2. letnik
3. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Analiza opazovanj v geodeziji II 60 4
Geodezija pri gradnji objektov 90 6
Obdelava podatkov 90 6
Ekonomika in organizacija geodetskih del 105 7
Daljinsko zaznavanje in fotogrametrija 105 7
4. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Katastri nepremičnin 120 8
Geodetski instrumenti in metode 90 6
Geografski informacijski sistemi 90 6
1. izbirni predmet (UL FGG ali zunanji) 60 4
Praktično usposabljanje 54 6
3. letnik
5. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Referenčni sistemi v geodeziji 75 5
Upravljanje stavbnih zemljišč in vrednotenje 75 5
Metode prostorskih analiz v GIS 75 5
Satelitsko podprta geodetska izmera 90 6
Izbirni predmet II (UL FGG ali zunanji) 60 4
Izbirni predmet III (UL FGG) 75 5
6. semester
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Zemljiški menedžment 75 5
Podrobno urbanistično načrtovanje 75 5
Terensko delo 105 7
Izbirni predmet IV (UL FGG) 75 5
Diplomsko delo 120 8
Strokovni izbirni predmeti
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Topografska fotogrametrija 60 4
Množično vrednotenje nepremičnin v GIS 60 4
Standardi v geodeziji in inženirstvu 60 4
Meritve povečane natančnosti 75 5
Lokacijske storitve 75 5
Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo 60 4
Varstvo okolja in okoljska etika 60 4
Uporabno daljinsko zaznavanje 60 4
Geodezija v inženirstvu 75 5
Kartografska reprodukcija 60 4
Agrarne operacije 75 5
Skupni izbirni predmeti
Predmet Kontaktne ure ECTS*
Angleščina za gradbeništvo in geodezijo 60 4
Podjetništvo 60 4
Pravica gradnje in gradbena pogodba 60 4
Upravni postopek in upravni spor 60 4
Digitalno načrtovanje 60 4

* Obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, kar ustreza 1800 ur/leto: ure vključujejo
kontaktne ure in samostojno delo.

Za izbirne predmete lahko študent izbere predmet iz seznama izbirnih predmetov
študija, katerikoli predmet drugih študijev UL FGG, predmet na drugi fakulteti na UL ali
katerikoli drugi slovenski ali tuji univerzi.

Področja študija

TEMELJNA GEODETSKA IZMERA

Poglavitni namen temeljne geodetske izmere je izdelava načrtov in kart zemeljskega površja. Pri študiju se naučiš uporabljati sodobno geodetsko mersko opremo, merske postopke, postopke analize in obdelave podatkov opazovanj ter izdelovati geodetske načrte.

GEODEZIJA V INŽENIRSTVU

Brez geodetskega strokovnjaka si ne moremo zamišljati graditve nobenega objekta. Zanimiva in zahtevna so geodetska dela pri graditvi cest, železnic, daljnovodov, premostitvenih objektov, visokih zgradb, montaži strojev in naprav. Naloga geodeta je priprava geodetskih podlag, izdelava projekta geodetskih del, zakoličbe objekta, izdelava načrtov tehnične infrastrukture in katastrskega načrta za ureditev lastninskih vprašanj.

GEODETSKA ASTRONOMIJA, GEOFIZIKA, SATELITSKA GEODEZIJA IN SATELITSKA NAVIGACIJA

Geodetska astronomija se ukvarja z določitvijo geografskih koordinat in azimutov ter smeri težnosti z astronomskimi metodami in opazovanji. V zadnjem času se za določanje položajev točk in objektov (mirujočih in premičnih) vse bolj uporablja satelitska geodezija. Satelitska navigacija pa postaja vse bolj razširjeno sredstvo za določanje položaja v prostoru tudi za vsakdanje potrebe.

KARTOGRAFIJA IN TOPOGRAFIJA

Karte in atlase izdelujemo zato, da bi bile informacije o Zemljinem površju dostopne različnim uporabnikom. Poleg kart v tiskani obliki izdelujemo topografske podatkovne baze, pa tudi različne karte namenjene uporabi z računalnikom. Pri študiju spoznaš vire, metode in tehnike izdelave kart, prav tako pa se seznaniš tudi z možnostmi dostopa in uporabe.

FOTOGRAMETRIJA IN DALJINSKO ZAZNAVANJE

Podatke za izdelavo kart in prostorskih baz pridobivamo tudi iz fotografskih posnetkov in satelitskih podob. Danes se v raziskavah in pri praktičnem delu uporablja sodobna digitalna oprema, zato je pri delu treba dobro poznati tudi informacijsko tehnologijo.

PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN UREJANJE PODEŽELJA

Najprej se seznaniš predvsem z metodami načrtovanja na državni, regionalni in lokalni ravni, z nepremičninami in z rabo tal. Nadaljuješ z načrtovanjem strukture naselij in pristopom za načrtovanje razvoja in prenovo mest ter vasi, izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v naseljih itn.

UREJANJE IN GOSPODARJENJE Z ZEMLJIŠČI

Na zemljiščih se prepletajo dejavnosti, razmerja in interesi, ki jih je treba upoštevati pri njihovi rabi in pri vseh planskih odločitvah v zvezi z njimi. Pri študiju se seznaniš z ukrepi tehničnega in pravnega preurejanja zemljišč, s tehničnimi ukrepi v zvezi s pripravo in komunalnim opremljanjem zemljišč in s potrebnimi znanji iz ekonomike nepremičnin.

PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEMI

Če vsebujejo podatki o pojavih tudi določeno prostorsko lokacijo v stvarnem prostoru, se tak informacijski sistem imenuje prostorski ali geografski. Temeljna značilnost prostorskih podatkov je v tem, da imajo poleg opisnih lastnosti tudi posebne kartografske značilnosti.

Študij geodezije in geoinformatike na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je zanimiv in razgiban. Obsega veliko vsebin, povezanih z matematiko in fiziko, zato moraš biti po duši vsekakor naravoslovec. Precej dela poteka tudi na prostem, čeprav je – v koraku s časom – večinoma vse povezano z delom na računalnikih.

Meta Krivic, 2. letnik GIG

Študijski programi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so odlično zagotovilo, da poklicno pot preživiš ob zanimivem delu, med pomembnimi ljudmi in navdihujočimi projekti. Vsi študijski programi so mednarodno akreditirani.