V Kongresnem centru Brdo pri Kranju se je 15. in 16. novembra 2023 odvijal 51. geodetski dan. UL FGG že tradicionalno sodeluje z Zvezo geodetov Slovenije pri organizaciji geodetskih dni, katerih začetki segajo v daljna petdeseta leta preteklega stoletja. Letošnji programski vodja je bil dr. Jernej Tekavec z UL FGG, ki raziskovalno deluje na področju večrazsežnostnega modeliranja prostora, kar je bila tudi tematika strokovnega simpozija. V dogovoru z Zvezo geodetov Slovenije in podpori UL FGG se je dogodka brezplačno lahko udeležilo preko 50 študentov in študentk Oddelka za geodezijo.
Simpozij je začel z uvodnimi pozdravi predstavnikov organizatorjev dvodnevnega dogodka, in sicer mag. Gregorja Klemenčiča, predsednika Zveze geodetov Slovenije, Tomaža Petka, direktorja Geodetske uprave RS, Jožice Marinko, predsednice Društva geodetov Gorenjske, in prof. dr. Anke Lisec, predstojnice Oddelka za geodezijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezije, Univerza v Ljubljani.
Prvi del strokovnega programa je bil namenjen vabljenim predavanjem. Izzive večrazsežnostnega modeliranja prostora je najprej predstavil prof. Thomas Kolbe s Tehniške Univerze v Münchnu, ki je udeležence seznanil z najnovejšimi inovacijami na tem področju na svetovni ravni. Poseben poudarek je bil na prispevku geodetske in geoinformacijske stroke pri digitalnih dvojčkih urbanega okolja, ki zahteva kakovostne 3D podatkovne modele z dodatno časovno dimenzijo, če želimo take modele uporabiti v vsakdanu – pa naj bo to spremljanje kakovosti zraka, gostote prometa ali pa informacijsko podpreti avtonomna vozila. Tako tretja prostorska kot tudi četrta časovna dimenzija podatkov geodetsko in geoinformacijsko stroko postavlja pred številne izzive, tudi za javno geodetsko službo. Kako se s temi izzivi soočajo v Švici, je predstavila dr. Christine Najar z državne geodetske uprave swisstopo.
Sledile so predstavitve rezultatov izbranih raziskovalnih in razvojnih projektov, ki se vsebinsko vežejo na tematiko geodetskega dne. Med drugim so doktorski in podoktorski raziskovalci, predstavili izzive zagotavljanja kakovosti večrazsežnih modelov prostora pri združevanju različnih podatkov, izpostavili priložnosti obdelave velike količine prostorskih podatkov z algoritmi strojnega in globokega učenja, posebna pozornost pa je bila namenjena razpravi o izzivih umetne inteligence v geoinformatiki. V popoldanskem delu so se udeleženci seznanili z razvojnimi projekti, vezanimi na nadgradnjo obstoječih uradnih prostorskih podatkov, vključno s 3D katastrom, večrazsežnostnimi topografskimi podatkovnimi modeli ter modeliranjem kulturne dediščine.
Predstavitev razvojnih projektov, izzivov in novosti na področju večrazsežnsotnega modeliranja v Sloveniji se je nadaljevala tudi v četrtek, ko je bila posebna pozornost namenjena novostim državnega koordinatnega sistema ter izzivom zagotavljanja kakovosti podatkov daljinskega zaznavanja za različne namene, med drugim tudi za ocenjevanje škode naravnih nesreč, kot so poplave. V sklepnih predavanjih so se udeleženci seznanili še z vlogo prostorskih informacij za smotrno upravljanje prostora, kjer se je razvila razprava o pomenu geoprostorske informacijske podpre za trajnostni prostorski razvoj in upravljanje z naravnimi in drugimi viri.
Dvodnevni strokovni posvet je spremljala dvodnevna razstava geodetskih in geoinformacijskih podjetij ter drugih institucij, ki delujejo na področju geodezije in geoifnormatike. Že tradicionalno pa se je v okviru geodetskega dne odvijala slavnostna akademija, naslovljena »Mera za vse ljudi in vse čase – meter, dobri ljudje in zahvala«, z bogatim kulturnim programom, ki je bila namenjena podelitvi priznanj Zveze geodetov Slovenije. Med prejemniki priznanj za velik prispevek k razvoju stroke je tudi prof. dr. Bojan Stopar z UL FGG.
Več informacij: http://geodetskidan.si/
Slika 1: Udeleženci Geodetskih dni na Brdu pri Kranju (Foto: Miha Muck, ZGS)
Slika 2: Predavanje prof. Thomasa Kolbe s Tehniške univerze v Münchnu (Foto: Miha Muck, ZGS)
Slika 3: Predavanje Ane Potočnik Buhvald v okviru predstavitve rezultatov raziskovalnih del magistrskih, doktorskih in postdoktorskih raziskovalcev v Sloveniji (Foto: Miha Muck, ZGS)
Slika 4: Priznanje ZGS za prispevek k razvoju stroke je prijel tudi prof. dr. Bojan Stopar (Foto: Miha Muck, ZGS)