Študenti magistrskega programa geodezije in magistrskega programa prostorsko načrtovanje smo se med 11. in 14. majem 2025 udeležili strokovne ekskurzije v Bosno in Hercegovino. Naša pot se je začela v Ljubljani, od koder smo se odpravili proti Banja Luki.
Tam smo imeli voden ogled mestnega središča in spoznali nekaj pomembnih zgodovinskih znamenitosti – trdnjavo Kastel, eno najstarejših utrdb v BIH, ki izhaja še iz rimskih časov; Ferhadijino mošejo, ki predstavlja primer osmanske arhitekture in je bila po uničenju med vojno ponovno rekonstruirana; ter Saborni Hram Hrista Spasitelja, srbsko-pravoslavno cerkev, ki simbolizira versko in kulturno identiteto mesta. Vožnjo smo nadaljevali do Jajca, kjer smo naredili kratek postanek. V većernih urah smo prispeli v Sarajevo, kjer smo se namestili v hotelu.
Naslednji dan smo obiskali Gradbeno fakulteto Univerze v Sarajevu, kjer so nam predstavniki fakultete in študentje geodezije predstavili organizacijo študija in nas popeljali skozi razstavo starih geodetskih instrumentov. Izkušnja je bila posebej zanimiva, saj smo imeli priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj s tamkajšnjimi študenti.
Popoldne smo obiskali Urad za prostorsko planiranje mesta Sarajevo, kjer smo poslušali predavanje o nastanku zavoda, načinih prostorskega načrtovanja in konkretnih načrtih mesta. Ugotovili smo številne razlike v načinu upravljanja prostora med Bosno in Hercegovino ter Slovenijo, kar je bilo zelo poučno in presenetljivo. Dan smo zaključili s strokovno vodenim turističnim ogledom mesta. Ogledali smo si zgodovinsko četrt Baščaršija, srce starega mestnega jedra iz osmanskega obdobja, ki še danes utripa z živahnim utripom tradicionalnih obrti in trgovinic. Obiskali smo tudi sarajevsko Mestno hišo (Vijećnico), veličastno stavbo iz časa Avstro-Ogrske, ki danes simbolizira tako kulturno dediščino kot tragedijo vojne. Ustavili smo se na Trgu Prve brigade policije, ki nosi spomin na junaštvo obrambnih sil med obleganjem Sarajeva. Sprehodili smo se skozi park At Mejdan, nekoč pomemben prostor za verske in družbene dogodke, danes pa priljubljen mestni park. Obiskali smo tudi Katedralo Jezusovega Srca, najpomembnejšo katoliško cerkev v mestu, ki simbolizira prisotnost in pomen katoliške skupnosti v multikulturnem Sarajevu. Nazadnje smo si ogledali še največjo mošejo v državi – Gazi Husrev-begovo mošejo, eno najpomembnejših islamskih arhitektur na Balkanu, ki je s svojo zgodovino in arhitekturo ključen del identitete mesta.
Naslednji dan smo pot nadaljevali proti Mostarju. Na poti smo si najprej ogledali Titov bunker v Konjicu, enega največjih tajnih objektov iz časa hladne vojne, nato pa še hidroelektrarno Grabovica. Tam smo se podrobneje seznanili z delovanjem hidroelektrarne, njenim nastankom ter se povzpeli na pregrado, kjer smo si ogledali tudi geodetske točke za spremljanje stabilnosti objekta. Ko smo prispeli v Mostar je sledil še ogled s področja urejanja prostora. Sprehodili smo se skozi različne mestne četrti, kjer so vidne razlike v gradnji pred in po vojni, pa tudi vplivi različnih zgodovinskih obdobij – od osmanske do avstro-ogrske oblasti. Posebej nas je navdušil stari del mesta z znamenitim mostom, ki velja za simbol povezovanja in zgodovinske vzdržljivosti.
Zadnji dan ekskurzije smo se iz Mostarja odpravili prosti Splitu, kjer smo obiskali Hidrografski inštitut Split. Predstavili so nam delovanje inštituta ter pomembnost izdelave natančnih pomorskih kart za varnost in upravljanje morskega prostora v Jadranu. Po ogledu smo se odpravili nazaj proti Ljubljani.
Ekskurzija je bila odlična priložnost za strokovno in medkulturno izmenjavo znanja, druženje ter boljše razumevanje prostorskega razvoja in izzivov v širši regiji.
Študenti pri predstavitvi bunkerja D0 ARK v Konjicu, ki je bil namenjen bivanju Tita in njegovega ožlega kroga v primeru jedrskega napada na Jugoslavijo.
Dan smo zaključili z večernim ogledom starega dela mesta Mostar.