V marcu sta v Ajdovščini in Padričah pri Trstu potekali zaključni konferenci projekta ERO-Stop, ki obravnava problematiko erozije tal s poudarkom na kmetijskih zemljiščih. Kmetijska zemljišča so namreč še prav posebej ranljiva, saj so del leta razrahljana in brez vegetacije, pri čemer sta Slovenija in Italija glede erozije tal kot posledice padavin v Evropski uniji med najbolj ogroženimi državami.
Z raziskovalno skupino iz Italije smo se v dvoletnem obdobju ukvarjali z izzivi, ki jih glede erozije kmetijskih zemljišč prinašajo podnebne spremembe. Slednje z vse bolj intenzivnimi padavinskimi dogodki negativno vplivajo tudi na erozijske procese. Poleg negativnih vplivov na rodovitna tla na samih kmetijskih zemljiščih pa erozija tal povzroča škodo tudi na vodni in cestni infrastrukturi.
Slovenski partnerji, pri čemer smo še posebej ponosni, da je raziskovalno skupino Univerze v Ljubljani vodila doc. dr. Jasna Smolar s Katedre za geotehniko UL FGG, smo se ukvarjali z erozijo na treh pilotnih vinogradih na Vipavskih gričih. Njihova tla plitvo pod površjem gradijo flišni skladi peščenjakov in laporovcev, kjer se na strmih pobočjih poleg površinske erozije pojavlja tudi plazenje tal. Na terenu smo odvzeli vzorce tal za laboratorijske analize in merili infiltracijo vode. Na podlagi zbranih podatkov smo analizirali erozijske procese na vseh treh pilotnih lokacijah. Ugotovili smo, da je zlasti metoda SIMWE smiselna pri načrtovanju agromelioracij kmetijskih zemljišč, saj na podlagi digitalnega modela površja nazorno pokaže tok vode in s tem erozijsko ogrožene točke – to pa omogoča načrtovanje ukrepov, ki predstavljajo pomemben segment projekta.
Eden od rezultatov projekta je tudi ustanovitev stalne čezmejne skupine strokovnjakov (Erosion control group – ECG), katere član je izr. prof. dr. Boštjan Pulko z UL FGG. Skupina bo delo nadaljevala tudi po koncu tega projekta, ki je med drugimi poudaril vlogo sodelovanja. Čezmejno sodelovanje je prikazalo različne prakse spopadanja z erozijo tal in njenega upravljanja ter izpostavilo pomen povezovanja kmetijske in gradbene stroke.
Na zaključni konferenci, kjer smo partnerji predstavili ključne dosežke projekta, se nam je pridružila državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Maša Žagar, ki je poudarila pomen varovanja tal kot ene bistvenih naravnih dobrin. Dogodek je z odličnim predavanjem o podnebnih spremembah in njihovem vplivu na vodni krog ter posledično na erozijo tal zaokrožil izr. prof. dr. Nejc Bezak z UL FGG.
Predstavniki vseh partnerjev projekta ERO-Stop na zaključni konferenci v Padričah pri Trstu (foto_UL FGG)
Numerična simulacija višine vode ob ekstremnem padavinskem dogodku v vinogradu Plače (foto_UL)
Numerična simulacija višine vode ob ekstremnem padavinskem dogodku v vinogradu Zavino (foto_UL)
Numerična simulacija višine vode ob ekstremnem padavinskem dogodku v vinogradu Velike Žablje (foto_UL)
Slovenski člani čezmejne skupine strokovnjakov (Irma Krapš Lampe z občine Ajdovščina, Boštjan Pulko z UL FGG in Vasja Juretič s KGZ Nova Gorica) (foto_UL FGG)
Izr. prof. dr. Nejc Bezak med sklepnim predavanjem na zaključni konferenci projekta ERO-Stop v Padričah pri Trstu (foto_UL FGG)