Izid nove izdaje knjige izr. prof. dr. Mitje Koširja o prilagodljivosti stavb na podnebne spremembe

Izšla je posodobljena in razširjena druga izdaja znanstvene monografije Climate Adaptability of Buildings: Bioclimatic Design in the Light of Climate Change avtorja izr. prof. dr. Mitje Koširja.

Knjiga, ki je bila izdana v okviru prestižne zbirke Green Energy and Technology založbe Springer, prihaja v ključnem obdobju za grajeno okolje. Medtem ko globalne temperature še naprej naraščajo, avtor poudarja, da paradigma bioklimatskega načrtovanja ni več le možnost, temveč nujnost. Izr. prof. dr. Košir v delu nadgrajuje tradicionalna načela »zdrave pameti« s strogim, na podatkih temelječim okvirom za načrtovanje stavb, ki bodo ostale odporne in funkcionalne do leta 2050 in dlje.

Kaj prinaša druga izdaja?

  • Razširjen tehnični obseg s skoraj 100 strani novih vsebin, vključno s temeljito revidirano metodologijo BcChart – orodjem za analizo bioklimatskega potenciala v zgodnjih fazah načrtovanja.
  • Preverjanje odpornosti na prihodnje podnebje v posodobljenem poglavju Climate Change and Its Implications for Bioclimatic Design (Podnebne spremembe in njihove posledice za bioklimatsko načrtovanje), ki na podlagi najnovejših scenarijev prihodnjih podnebnih sprememb (SSP scenariji) ocenjuje odziv novih in energijsko prenovljenih stavb na prihajajoče ekstremne razmere.
  • Poziv k odpornosti skozi preplet strokovnih vsebin in prepričljivih zgodb – od osebnih izkušenj z zadnjimi vročinskimi valovi do ekoloških opozoril o omejitvah ekosistemov. Delo tako služi kot tehnični priročnik in krati kot poziv k odgovornemu ravnanju prihodnjih generacij arhitektov in inženirjev.

Knjiga predstavlja nepogrešljiv vir za študente podiplomskega študija, raziskovalce in strokovne svetovalce, ki želijo premostiti vrzel med gradbeno fiziko in podnebnimi znanostmi.

Druga izdaja knjige je na voljo na tej povezavi.

Naslovnica druge izdaje strokovne knjige z naslovom »Climate Adaptability of Buildings: Bioclimatic Design in the Light of Climate Change«, avtorja Mitje Koširja. Na vrhu slike sta motiva Zemlje iz vesolja in črne krogle s simbolom jin-jang na temno modrem ozadju. Spodnji del naslovnice ima barvni preliv iz zelene v oranžno barvo, z izstopajočim napisom naslova v beli barvi.

Posodobljena in razširjena druga izdaja knjige Climate Adaptability of Buildings: Bioclimatic Design in the Light of Climate Change (foto_Springer)

Sestavljena slika ponazarja principe neposrednega hlajenja z izparevanjem (evaporativno hlajenje). Zgornji del slike prikazuje dve shemi: prva (levo) kaže vstop zraka v stavbo prek vodnega bazena, druga (desno) pa prek vegetacije (evapotranspiracija). V obeh primerih se segret zrak odvaja skozi odprtino na vrhu stavbe. Spodnji del slike prikazuje fotografiji praktične uporabe: levo je tradicionalna arhitektura z velikim odsevnim bazenom (palača Alhambra), desno pa sodoben arhitekturni kompleks v Valencii, obdan z obsežnimi vodnimi površinami za izboljšanje mikroklime.

Primer slike iz poglavja 5 prikazuje konceptualno uporabo evaporacijskega hlajenja v stavbah (foto_ Mitja Košir: zgornja diagrama in Pexels: spodnji fotografiji)

Sestavljena slika dveh grafikonov, ki prikazujeta trenutne (2009–2023) in napovedane povprečne neto potrebe po energiji (QNT v kWh/m2) za obdobji 2050 in 2080. Levi grafikon prikazuje celoten vzorec (»Entire sample«), desni pa 5. percentil (»5th percentile«). Primerjava vključuje mesta Östersund, Singapur, Luksor, Dunaj in Atene. Trendi v večini mest (Singapur, Luksor, Atene) kažejo na naraščanje energijskih potreb, medtem ko se v hladnejšem Östersundu potrebe zmanjšujejo. Uporabljena sta dva podnebna scenarija: zmernejši SSP2-4.5 (oranžni krožci) in intenzivnejši SSP3-7.0 (rdeči krožci). V zgornjem desnem kotu je vstavljen manjši grafikon, ki prikazuje pričakovano temperaturno anomalijo do leta 2080, ki za scenarij SSP3-7.0 doseže skoraj 5°C.

Primer slike iz poglavja 6 s prikazom projiciranih sprememb rabe energije za ogrevanje in hlajenje stavb v Östersundu, na Dunaju, v Atenah, Luksorju in Singapurju za scenarija SSP2 in SSP3 (foto_Mitja Košir)

Skip to content