Prečiščena odpadna voda iz čistilnih naprav ima velik potencial za uporabo v kmetijstvu, pa tudi za zalivanje urbanih zelenih površin in splakovanje stranišč.
Kako bi si lahko s prečiščeno odpadno vodo pomagali v obdobju suš, katere države jo že uporabljajo in kako je s tem v Sloveniji, je za Delo povedala izr. prof. dr. Nataša Atanasova, ena od raziskovalk, ki v okviru projekta pod vodstvom Instituta Jožef Stefan raziskujejo izboljšave tehnologij čistilnih naprav za odstranjevanje mikroonesnaževal z namenom zmanjšanja tveganja pri ponovni uporabi vode v kmetijstvu.
Med drugim je omenila, da prečiščeno odpadno vodo že dolgo uporabljajo države, ki se spopadajo s pomanjkanjem vode, tudi tiste, iz katerih Slovenija uvaža hrano. Pri nas ponovna uporaba prečiščene odpadne vode še ni zakonsko urejena, a bi po njenem mnenju morali s tem pohiteti.
»V EU se prečisti približno 40.000 milijonov kubičnih metrov odpadne vode, a le okoli 2,5 odstotka se je ponovno uporabi. Največ, kar 60 odstotkov, v Španiji in Italiji, sledijo Ciper, Francija in druge pretežno sredozemske države, ki se ubadajo s pomanjkanjem vode,« je še dodala Atanasova.