Umetno inteligenco danes uporabljamo na številnih področjih. Kako pa bi lahko pomagala reševati posledice podnebnih sprememb in degradacije okolja?
V radijski oddaji Intelekta je o tem govorila tudi 𝗶𝘇𝗿. 𝗽𝗿𝗼𝗳. 𝗱𝗿. 𝗡𝗮𝘁𝗮𝘀̌𝗮 𝗔𝘁𝗮𝗻𝗮𝘀𝗼𝘃𝗮 𝘇 𝗜𝗻𝘀̌𝘁𝗶𝘁𝘂𝘁𝗮 𝘇𝗮 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝘀𝘁𝘃𝗲𝗻𝗼 𝗵𝗶𝗱𝗿𝗼𝘁𝗲𝗵𝗻𝗶𝗸𝗼 𝗻𝗮 𝗙𝗚𝗚. Med drugim je povedala, da ”ima umetna inteligenca dolgo zgodovino uporabe na področju vodarstva, okoljskih znanosti in gradbeništva, saj segajo prve aplikacije že v 80. in 90. leta prejšnjega stoletja. Sprva so bile glavne težave dostopnost in zbiranje podatkov, danes pa je poudarek na zagotavljanju njihove kakovosti, saj slabi podatki lahko vodijo do napačnih in celo nevarnih rezultatov, na primer pri napovedih poplav. Umetna inteligenca ima velik potencial zaradi sposobnosti obdelave velikih količin podatkov in omogoča tudi napovedi v realnem času, kjer klasični matematični modeli odpovejo. Poleg tega lahko izboljša obstoječe modele, kar odpira možnosti za hibridne pristope in učinkovitejše rešitve. Vendar pa za pravilno uporabo teh orodij ostaja ključno ustrezno strokovno znanje.”
Celotna oddaja je za poslušanje na voljo TUKAJ.