»Les je edina surovina, ki jo imamo v izobilju in jo lahko z malo energije predelamo v izdelke, tudi v vrhunske z visoko dodano vrednostjo. Ali pa iz lesa zgradimo hišo, od najbolj enostavne lope, do lesnih stavb z dvajset in več nadstropji. Še več, z lesom lahko saniramo obstoječe objekte, tudi opečne ali betonske, lahko prenovimo stavbno pohištvo, talne in stenske obloge.« S temi besedami je dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani prof. dr. Matjaž Mikoš nagovoril udeležence posveta v okviru prireditve ‘Čar lesa’, ki je potekal v torek, 26. maja, v Cankarjevem domu.
Izjemen potencial slovenskih gozdov
Kot izpostavlja dekan UL FGG, je Slovenija gozdnata dežela, saj je več kot 60 odstotkov pokrite z gozdom, kjer je približno 230 milijonov m3 lesa. Na leto priraste 8 milijonov m3 lesa (4 m3 lesa na prebivalca), posekamo pa le slabo polovico (3 milijone m3 lesa). Na posvetu so se razpravi z zanimivimi pogledi pridružili številni govorci.
Franc Pohleven je med drugim izpostavil bogastvo Slovenije z gozdovi in dejstvo, da je les edina surovina, ki jo imamo v izobilju. To nacionalno bogastvo predstavlja neizmerno priložnost za preusmeritev slovenskega gradbeništva v energetsko varčno in okolju prijazno gradnjo. Zmago Novak je razmišljal o tem, kako ima prihodnost lahko samo tisti narod, ki mu uspe ozavestiti razsežnosti lastnih moči in vizualizirati svoj kulturni in gospodarski intelekt.
Z dr. Brunom Duičom smo se poglobili v sodobne tehnologije predelave lesa, ki omogočajo celovito prenovo obstoječih objektov. Doc. dr. Roman Kunič se je v svojem predavanju dotaknil okoljskih vplivov toplotno izolacijskih materialov, v posvet pa se je na temo male arhitekture v lesu vključila tudi Maruša Zorec. Z doc. dr. Matejo Dovjak smo si pogledali materiale v grajenem okolju in možne vplive na zdravje ljudi; zdravju in okolju prijazne materiale, doc. dr. Mitja Košir pa je predstavil trenutno zakonodajo in izzive prihodnosti. Ga. Katja Zgonc se je razpravi pridružila na temo javnega razpisa za naložbe v obdelavo in predelavo lesa, na koncu pa je strokovno diskusijo, razpravo in odgovore predavateljev na zastavljena vprašanja moderiral g. Velislav Žvipelj.
UL FGG za dolgoročne učinke za Slovenijo
Prof. dr. Matjaž Mikoš je povedal tudi, da ima slovensko gradbeništvo s preusmeritvijo na lesno gradnjo veliko priložnost za izhod iz krize, saj omogoča, da se obnašamo energetsko varčno, okolju prijazno in izpolnimo mednarodne zaveze o zmanjševanju okoljskih vplivov. S prehodom na bolonjski študij so na UL FGG prilagodili tudi študijske programe tako, da vsebujejo več znanja o bivalnem okolju, varčevanju z energijo, pametni hiši in podobno. V ta namen je na II. bolonjski stopnji uveden tudi študij Stavbarstvo, s ciljem po ustvarjanju dolgoročnih koristi in učinkov za Slovenijo.
Med odmorom in po koncu posveta z brezplačno udeležbo so si udeleženci pogledali tudi razstavo ‘Čar lesa’. Dogodek so organizirali Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (UL FGG, doc. dr. Roman Kunič), Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta (UL BF, prof. dr. Franc Pohleven) in Regionalni razvoj, Ribnica, (g. Velislav Žvipelj). Več o dogodku: www.carlesa.si.