Katedra za mehaniko (KM)

Na Katedri za mehaniko se posvečamo razvoju mehanike na pedagoškem in raziskovalnem področju. Raziskovalno delo obsega predvsem različne probleme nelinearne mehanike trdnih teles. Razvili smo več zelo učinkovitih končnih elementov za ravninske in prostorske, enoslojne in večslojne linijske nosilce. V zadnjem obdobju smo se posvetili še razvoju in uporabi statističnih metod v gradbeništvu ter požarnemu inženirstvu. V pedagoškem delu veliko energije posvetimo razvoju metod poučevanja osnovnih predmetov mehanike. V okviru Katedre za mehanike smo pripravili več univerzitetnih učbenikov za različne predmete na dodiplomskem in podiplomskem študiju.

Pedagoško delo

Katedra skrbi za pouk temeljnih predmetov s področja mehanike konstrukcij za študente gradbeništva in vodarstva, v zadnjem času pa tudi za predmete s področja statističnih metod in zanesljivosti konstrukcij na vseh dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih FGG ter predmete s področja požarne varnosti konstrukcij. Sodelavci katedre skrbijo za urejene študijske pripomočke; razen pisnih in elektronskih gradiv in lastnih računalniških programov so v obdobju po letu 1991 izdali deset recenziranih učbenikov, nekateri v več izdajah. Veliko časa je bilo posvečenega vzgoji raziskovalnega naraščaja; od leta 1991 do danes je bilo pod mentorstvom ali somentorstvom učiteljev Katedre za mehaniko zaključenih 29 doktoratov. Trenutno, v štud. letu 2018/19, se na katedri v okviru doktorskega študija usposabljata dve mladi raziskovalki.

Raziskovalno delo

Znanstveno raziskovalna dejavnost Katedre za mehaniko je pretežno usmerjena v temeljne raziskave z aplikacijami na področju nelinearne mehanike kompozitnih nosilcev, lepljenih lesenih nosilcev, jeklenih, armiranobetonskih in sovprežnih konstrukcij pri visokih temperaturah, polimernih konstrukcij, nelinearne dinamike prostorskih konstrukcij ter statističnih metod in zanesljivosti konstrukcij. 

Za katedro je značilna kvalitetna in razvejana publicistična dejavnost. Njeni sodelavci o svojih rezultatih redno poročajo v vrhunskih mednarodnih revijah. Člani Katedre za mehaniko sodelujejo pri projektih za gospodarstvo in državno upravo pri razvijanju izboljšanih lesenih lepljenih konstrukcij, razvrščanju lesenih elementov, projektiranju prostorskih polimernih naprav, požarne varnosti konstrukcij in tehnologije gradenj. Razen tega sodelavci katedre s prirejanjem tekmovanj za srednješolce skrbijo za izboljšanje pouka mehanike v strokovnih gimnazijah in tehniških šolah.

V letu 2019 sodelujemo v naslednjih programih in projektih:

  • Raziskovalni program P2-0260: Mehanika konstrukcij
  • Raziskovalni projekt J2-8170: Nelinearna dinamika prostorskih okvirjev z izpolnjeno kinematično kompatibilnostjo za zahtevno uporabo v industriji
  • Raziskovalni projekt J2-9224: Večparametrično dinamično modeliranje plastovitih močno nehomogenih elastičnih struktur
  • Raziskovalni projekt J2-9196: Masivni betoni – optimiziranje tehnologije ob uporabi naprednih preskusnih metod
  • Raziskovalni projekt Z2-8160: Modeliranje pirolize za določitev poškodovanosti lesa pri naravnem požaru
  • Mednarodni projekt InFurUReWood, Innovative Design For the Future – Use and Reuse of Wood (Building) Components 

V preteklih letih smo sodelovali še pri naslednjih projektih:

  • Raziskovalni projekt L2-7741: Mehanosorptivno lezenje lepljenih lesenih nosilcev iz različnih kategorij lesa (1996-1998)
  • Raziskovalni projekt J2-0780: Nelinearni problemi v teoriji konstrukcij (1998-2001)
  • Raziskovalni projekt J2-1511: Nelinearna dinamika nosilcev (1999-2001)
  • Raziskovalni projekt L2-1657: Analiza mehanosorptivnega lezenja lesenih lepljenih lameliranih elementov (1999-2001)
  • Raziskovalni projekt L2-3231: Lepljeni leseni lamelirani nosilci v naravnem okolju (2001-2004)
  • Raziskovalni projekt L2-6147: Metode razvrvščanja gradbenega lesa po trdnosti (2004-2007)
  • Raziskovalni projekt Z2-2031: Požarna odpornost lesenih konstrukcij (2009-2011)
  • Raziskovalni projekt L2-2214: Razvrščanje lesenih konstrukcijskih elementov po trdnosti (2009-2012)
  • Raziskovalni projekt Z2-4158: Dinamična analiza premostitvenih objektov ob sočasnem vplivu vozil in vetra (2011-2013)
  • Raziskovalni projekt J2-4156: Explozijsko luščenje ojačanih betonskih konstrukcij in njihova varnost v ekstremnih pogojih požara (2011-2014)
  • Raziskovalni projekt Tigr4Smart (2016-2018)
  • Mednarodni projekt DEBRIS (program Leonardo da Vinci) (2003-2005)
  • Mednarodni projekt FRANE (program evropske komisije za civilno zaščito) (2007-2008)
  • Mednarodni projekt GRADEWOOD (Wood-Wisdom Net) (2007-2010)
  • Mednarodni projekt GRADEWOOD TRANSITION (Wood-Wisdom Net) (2012-2014)
  • Mednarodni projekt RISK (program evropske komisije za civilno zaščito) (2013-2014)
  • Mednarodni projekt EU-HARDWOODS (Wood-Wisdom Net) (2014-2017)
  • Mednarodni projekt WINDRISK (program evropske komisije za civilno zaščito) (2015-2016)
  • COST E24: Reliability analysis of timber structures (2000-2005)
  • COST E55: Modelling of the performance of timber structures (2006-2010)
  • COST TU0601: Robustness of Structures (2006-2010)
  • COST TU0904: Integrated Fire Engineering and Response (2010-2014)
  • COST TU1304: Wind energy technology reconsideration to enhance the concept of smart cities (2014-2018)
  • COST FP1404: Fire Safe Use of Bio-Based Building Products (2014-2018)

 

Zgodovina
  • 1919: Katedra za mehaniko je ena od najstarejših pedagoško raziskovalnih enot FGG, saj pod različnimi imeni deluje vse od ustanovitve Tehniške fakultete leta 1919.
  • 1991: Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so bili na Katedri za mehaniko redno zaposleni prof. dr. Dragoš Jurišić kot predstojnik, prof. dr. Miran Saje, doc. dr. Stane Srpčič, višji predavatelji mag. Miroslav Pregl, mag. Petra Lončar in mag. Marjan Stanek ter trije stažisti raziskovalci. Na pedagoškem področju so navedeni učitelji skrbeli za pouk temeljnih inženirskih predmetov na tedanjem visokošolskem in višješolskem študiju gradbeništva: Statike, Mehanike trdnih teles, Trdnosti ter Kinematike in dinamike, razen tega pa tudi za predmete s področja nelinearne mehanike in numeričnih metod na podiplomskem študiju konstrukcijske smeri. Raziskovalno in strokovno delo sodelavcev Katedre za mehaniko je bilo usmerjeno v reševanje problemov s področja tankostenskih nosilcev, dinamike cestnih mostov, teorije poškodovanosti betonskih konstrukcij, nelinearne mehanike prostorskih nosilcev, prevajanja toplote v betonu ter s tedaj razmeroma novega področja požarnega inženirstva.
  • 1992:Leta 1992 je mag. Miroslav Pregl zapustil katedro in se zaposlil kot vodja raziskovalnega oddelka na Institutu za metalne konstrukcije.
  • 1993: Konec leta 1993 se je upokojila mag. Petra Lončar. Hudo izgubo je katedra doživela leta 1994, ko je umrl njen dolgoletni predstojnik in utemeljitelj modernega pouka mehanike na FGG, profesor Dragoš Jurišić. Zato je bila dobrodošla okrepitev, ko se je po vrnitvi s študija v ZDA na katedri kot asistent zaposlil dr. Goran Turk. Raziskovalno delo se je razširilo na področje lepljenih lesenih nosilcev, statističnih metod in zanesljivosti konstrukcij, veliko truda je bilo vloženega tudi v pripravo učbenikov in drugih učnih gradiv za dodiplomski in podiplomski študij. Posebna skrb je bila posvečena vzgoji mladih raziskovalcev.
  • Leta 1998 se je v delo katedre kot asistent vključil Blaž Vratanar, ki je že v naslednjem letu doktoriral in bil izvoljen v naziv docenta za mehaniko.
  • V letu 2000 se je katedra okrepila še z asistentom dr. Radom Flajsom.
  • Leto 2001 je bilo za Katedro za mehaniko tragično, saj sta se oktobra v gorah smrtno ponesrečila izredni profesor Marjan Stanek in docent Blaž Vratanar. Skrb za predmete Marjana Staneka je v naslednjem letu prevzel docent Igor Planinc, za krajši čas pa je pri pedagoškem delu katedre sodelovala tudi asistentka Aliki Kalagasidu.
  • V letu 2003 se je katedri pridružil asistent dr. Dejan Zupan.
  • Ob upokojitvi profesorja Staneta Srpčiča leta 2014, se je katedri pridružil dr. Tomaž Hozjan, ob upokojitvi profesorja Mirana Sajeta v letu 2016 pa še dr. Peter Češarek.
  • V letu 2019 na katedri sodelujejo štirje učitelji (Igor Planinc, Goran Turk, Dejan Zupan in Tomaž Hozjan) ter dva asistenta (Rafo Flajs in Peter Češarek). Na katedri sta trenutno zaposleni še dve mladi raziskovalki (Urška Dolinar in Barbara Fortuna) ter devet raziskovalcev oziroma strokovnih sodelavcev (Bojan Čas, Anita Ogrin, Robert Pečenko, Urban Rodman, Simon Schnabl, Tamara Šuligoj, Gregor Trtnik in Eva Zupan).

zaposleni telefon email
asist. dr. Bojan Čas, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 619 bojan.cas@fgg.uni-lj.si
asist. dr. Peter Češarek, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 501 peter.cesarek@fgg.uni-lj.si
Urška Dolinar, mag. inž. grad. +386 1 4768 621 urska.dolinar@fgg.uni-lj.si
viš. pred. dr. Rado Flajs, univ. dipl. inž. grad. , mat. +386 1 4768 618 rado.flajs@fgg.uni-lj.si
asist. Barbara Fortuna, mag. inž. grad. +386 1 4768 610 barbara.fortuna@fgg.uni-lj.si
izr. prof. dr. Tomaž Hozjan, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 615 tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si
asist. dr. Robert Pečenko, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 610 robert.pecenko@fgg.uni-lj.si
prof. dr. Igor Planinc, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 616 igor.planinc@fgg.uni-lj.si
strok. sod. Mitja Plos, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 610 mitja.plos@fgg.uni-lj.si
asist. dr. Urban Rodman, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 621 urban.rodman@gmail.com
izr. prof. dr. Simon Schnabl, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 500 simon.schnabl@fgg.uni-lj.si
asist. Tamara Šuligoj, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 610 tamara.suligoj@fgg.uni-lj.si
doc. dr. Gregor Trtnik, univ. dipl. inž. grad. grega.trtnik@igmat.eu
prof. dr. Goran Turk, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 614 goran.turk@fgg.uni-lj.si
prof. dr. Dejan Zupan, univ. dipl. mat. +386 1 4768 632 dejan.zupan@fgg.uni-lj.si
doc. dr. Eva Zupan, prof. mat. , spec. +386 1 4768 621 eva.zupan@fgg.uni-lj.si