Select Page

Katedra za splošno hidrotehniko (KSH)

Katedra za splošno hidrotehniko je del Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s pedagoško, raziskovalno in strokovno dejavnostjo na naslednjih področjih: hidrologija, erozija in sedimentacija, urejanje voda, melioracije, hidrotehnični objekti, izraba vodnih moči, vodarstvo ter upravljanje naravnih tveganj.

Katedra je nastala z združitvijo Katedre za izrabo vodnih sil ter Katedre za hidrologijo in melioracije v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tako se je po obsegu pedagoških obveznosti in glede na področje raziskovalnega dela oblikovala sorazmerno močna pedagoško-raziskovalna enota.

Z uvedbo univerzitetnega študija Vodarstvo in komunalno inženirstvo ter z bolonjsko prenovo študijskih programov so se pedagoške obveznosti katedre še povečale. Danes katedra zaposluje učitelje, asistente v pedagoškem procesu, mlade raziskovalce in strokovne sodelavce s polnim delovnim časom. Poleg tega je imela Katedra za splošno hidrotehniko v preteklem obdobju sklenjeno delovno razmerje s številnimi strokovnjaki z različnih področij, povezanih z inženirsko hidrotehniko in hidrologijo.

Predstojnica katedre


prof. dr. Mojca Šraj

Pedagoška dejavnost

Hidrologija je kot znanost del geofizike in tako kot veda pripada naravoslovju. Ukvarja se s kroženjem vode v naravi, in ker so vodarski objekti namenjeni uravnavanju vodnega režima ter njegovemu izkoriščanju, moramo dobro poznati količine in kakovost vode. Za potrebe pedagoškega dela smo objavili univerzitetni učbenik Osnove hidrologije, ki je pripravljen tudi v elektronski različici, ter učbenik Modeliranje površinskega odtoka in navodila za program HEC-HMS.

Področje vodarstva se ukvarja z odnosom do voda. Zaradi pomena vode za razvoj in preživetje družbe je vodarstvo zastavljeno izredno široko in zahteva poleg tehničnih znanj tudi osnovna družboslovna znanja iz sociologije, prava, ekonomije in informatike.

Področje urejanja voda kot pomembnega dela inženirske hidrotehnike je široko in sega od proučevanja erozije in sedimentacije kot naravoslovnih osnov urejanja voda, preko ureditvenih metod in dimenzioniranja vodnih zgradb kot posebnih inženirskih vsebin, do upravljanja naravnih tveganj kot družbene komponente, pri čemer je pomembno tudi sodelovanje zainteresirane javnosti.

Pokrivamo tudi področje načrtovanja energetskih objektov in vodenja investicij, katerih praktične izkušnje s pedagoško dejavnostjo vpeljujemo pri različnih predmetih.

Katedra razpolaga s sodobno mersko opremo, ki jo je kupila za potrebe raziskovalnega, strokovnega in pedagoškega dela, omogoča pa tudi kakovostno izvedbo praktičnega terenskega dela študentov in diplomantov. Seznam merske opreme in njeno uporabo si lahko ogledate na spletni strani katedre.

Seznam vseh predmetov, ki jih pokrivajo člani katedre, si lahko ogledate na spletni strani katedre.

Raziskovalno delo

Katedra za splošno hidrotehniko skrbi za razvoj naslednjih področij: hidrologija, erozija in sedimentacija, urejanje voda, melioracije, hidrotehnični objekti, izraba vodnih moči, vodarstvo in upravljanje naravnih tveganj. Tako je naloga inženirske hidrologije, za katere razvoj skrbi katedra, določanje vodnih količin in njene kakovosti, opredelitev verjetnosti njihovega pojava in ocena vplivov objektov oziroma rabe vode na spremembo vodnega režima.

Katedra skrbi za vzdrževanje monitoringa na treh eksperimentalnih porečjih Dragonji, Reki in Gradaščici, ki so temelj za znanstveno-raziskovalno delo predvsem mladih doktorandov in magistrandov.

Na katedri smo izdelali tudi sistem napovedi nizkih pretokov sedem dni vnaprej za potrebe izkoriščanja vodnih moči. Sistem, sestavljen iz terenske merilne opreme in povezan z računalnikom, na katerem so izdelani lastni programi za izračun, deluje že več let za potrebe vodnih elektrarn na Savi.

Katedra je v zadnjem desetletju vzgojila deset doktorjev znanosti in izboljšala raven znanstvenega objavljanja, saj je od leta 2000 v soavtorstvu objavila več kot 150 pomembnih znanstvenih del. Več informacij o raziskovalni dejavnosti je na voljo na spletni strani katedre.

Strokovno delo

Na Katedri za splošno hidrotehniko imamo dobro razvito tudi strokovno dejavnost. Po letu 2000 smo intenzivno sodelovali pri sanaciji večjih zemeljskih plazov v Sloveniji, pri njihovem hidrološkem monitoringu, modeliranju drobirskih tokov in ocenjevanju možnosti njihovega nastanka ter območij delovanja. Razvijali smo metodologijo ocenjevanja ogroženosti zaradi delovanja zemeljskih plazov in drobirskih tokov. Na tem področju smo skupaj s Katedro za mehaniko tal pridobili za UL FGG naziv Center odličnosti za raziskave na področju varstva pred zemeljskimi plazovi.

Na področju urejanja vodotokov je katedra, ki je po intenzivnih raziskavah transporta sedimentov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispevala v svetovno zakladnico znanj na področju fluvialne abrazije in razvila patentirani prototip merilnika za določanje dinamičnih sil na gibanje prodnikov v turbulentnih tokovih, preusmerila svojo energijo v sonaravno urejanje vodotokov ter je razvijala metodologijo vrednotenja ekomorfoloških lastnosti vodotokov.

Področje hidrotehničnih objektov in izrabe vodnih sil se ukvarja z osnovami pregradnega inženirstva ter proizvodnje električne energije na vodnih elektrarnah.

Sodelovali smo pri vodenju aktivnosti umeščanja hidroelektrarn in infrastrukturnih objektov v prostor (HE Moste, HE Medvode, HE Blanca, HE Krško, vodooskrbni sistem Padež, logistični center Phoenix) in vodenju investicij (HE Moste, Oskrba Obale s pitno vodo), bili smo nosilci izdelave projektno-študijske dokumentacije HE na srednji Savi, naredili smo inventarizacijo vseh hidroenergetskih zmogljivosti v Sloveniji, sodelovali pri pripravi akcijskega programa umeščanja v prostor ter nudili svetovanje investitorju v fazi odločanja o investicijah v hidroenergetiko v JV Evropi (BiH, Albanija), pri tehničnih vprašanjih na vodooskrbnih sistemih (Rižanski vodovod, Ljubljanski vodovod, lokalni vodovodi idr.) in tehničnih vprašanjih pri infrastrukturnih ureditvah (avtoceste, železnice ipd.). Seznam strokovnih nalog je na voljo na spletni strani katedre.

zaposleni telefon email
asist. Mark Bryan Alivio +386 1 47 68 687 MarkBryan.Alivio@fgg.uni-lj.si
Žiga Begelj ziga.begelj@fgg.uni-lj.si
izr. prof. dr. Nejc Bezak, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 685 nejc.bezak@fgg.uni-lj.si
asist. dr. Mateja Klun, mag. inž. ok. grad. +386 1 4768 699 mateja.klun@fgg.uni-lj.si
asist. dr. Mira Kobold, univ. dipl. fiz. +386 1 4254 052 mira.kobold@fgg.uni-lj.si
izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 677 andrej.kryzanowski@fgg.uni-lj.si
asist. dr. Klaudija Lebar, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. +386 1 4768 687 klaudija.lebar@fgg.uni-lj.si
prof. dr. Matjaž Mikoš, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 590 matjaz.mikos@fgg.uni-lj.si
izr. prof. dr. Simon Rusjan, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. +386 1 4768 678 simon.rusjan@fgg.uni-lj.si
prof. dr. Mojca Šraj, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 684 mojca.sraj@fgg.uni-lj.si
Mojca Vilfan, univ. dipl. angl. in nem. +386 1 4768 680 mojca.vilfan@fgg.uni-lj.si
znan. sod. dr. Katarina Zabret, univ. dipl. inž. grad. +386 1 4768 687 katarina.zabret@fgg.uni-lj.si
Skip to content

Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

Nastavitve piškotkov na tem spletnem mestu so nastavljene na "dovolite piškotke", da vam omogočijo najboljšo možno izkušnjo brskanja. Če še naprej uporabljate to spletno mesto, ne da bi spremenili nastavitve piškotkov, ali če spodaj kliknete "Sprejmi", se s tem strinjate.

Zapri