Prof. dr. Dolšek, ki že vrsto let raziskuje potresno ogroženost in potresno odpornost stavb, je v intervjuju za Dnevnik predstavil ugotovitve aktualne študije, pri kateri je sodeloval z doc. dr. Anžetom Babičem in asist. Nejo Fazarinc z UL FGG.
Simulaciji potresov z istima magnitudama, kot sta ju imela potresa v Zgornjem Posočju leta 1998 in v Petrinji na Hrvaškem leta 2020, sta pokazali, da bi neposredna škoda na prizadetem stavbnem fondu v Sloveniji pri potresu z magnitudo 5,6 znašala okoli 5,5 milijarde evrov, pri potresu z magnitudo 6,4 pa skoraj 19 milijard evrov.
Prof. dr. Matjaž Dolšek je v intervjuju posebej opozoril na ranljivost starejšega stavbnega fonda. Po ocenah raziskav je v Sloveniji približno 100.000 objektov, pri katerih je potresno tveganje na dolgi rok prekomerno, okoli 20 odstotkov prebivalstva pa stanuje v objektih, ki bi jih bilo treba potresno prenoviti.
»Težava je v tem, da se država s potresno problematiko premalo ukvarja. Ko se bo enkrat zgodil močan potres, bo prepozno,« opozarja prof. dr. Dolšek in poudarja, da je treba protipotresne ukrepe izvajati pravočasno in sistematično.
Študije UL FGG so bile tudi del strokovnih podlag za Resolucijo o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 Prehitimo potres, ki jo je Državni zbor soglasno sprejel leta 2023.