V letu 2018 je Katedra za prostorsko planiranje (KPP) obeležila kar dve pomembni obletnici. Minilo je 60 let, odkar je prof. Saša Sedlar na takratni Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ustanovil Katedro za komunalno tehniko (predhodnico KPP), in 45 let od ustanovitve Interdisciplinarnega podiplomskega študija prostorskega in urbanističnega planiranja – IPŠPUP.
V ta namen smo 9. novembra 2018 organizirali okroglo mizo:
PROSTORSKI NAČRTOVALCI 21. STOLETJA IN NJIHOVA VLOGA PRI UREJANJU IN NAČRTOVANJU SLOVENSKEGA PROSTORA
ki jo je pospremil tudi izid znanstvene monografije z istim naslovom.
Ponosni smo, da se je okrogle mize se je udeležilo 136 domačih in tujih udeležencev. Prisostvovali so predstavniki šestih resornih ministrstev in drugih državnih institucij, predstavniki slovenskih občin, upravnih enot in regionalnih razvojnih agencij, predstavniki nevladnih organizacij in društev, akademske in raziskovalne sfere in gospodarskih družb, med katerimi je bilo tudi veliko diplomantov IPŠPUP. Veseli nas, da se je dogodka udeležilo tudi lepo število študentov različnih študijskih programov.
Posebej pa smo počaščeni, da so se dogodka s prispevki v monografiji in udeležbo na okrogli mizi udeležili tudi predstavniki fakultet iz Zagreba, Osijeka, Banja Luke in Beograda ter predstavnika Primorsko-goranske županije iz sosednje Hrvaške.
Dogodek je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu smo se posvetili Katedri za prostorsko planiranje in študiju Prostorskega načrtovanja od njunih začetkov pa vse do danes in v prihodnje.
Prispevki prvega dela:
Uvodni nagovor:
doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek,
namestnica predstojnice KPP
Pozdravni nagovor:
prof. dr. Matjaž Mikoš,
dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo
Univerze v Ljubljani
Pozdravni nagovor:
prof. dr. Krunoslav Šmit,
dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu
Pozdravni nagovor:
prof. dr. Dejan Filipović,
dekan Fakultete za geografijo Univerze v Beogradu
Pozdravni nagovor:
izr. prof. dr. Brankica Milojević,
dekanica Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Banja Luki
Pozdravni nagovor:
izr. prof. dr. Marija Maruna,
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Beogradu
Pozdravni nagovor:
doc. dr. Dina Stober,
Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Osijeku
Dosežki in izzivi na prehojeni poti:
prof. dr. v pok. Andrej Pogačnik,
dolgoletni predstojnik KPP in IPŠPUP
Pogled naprej in predstavitev monografije Prostorski načrtovalci 21. stoletja:
viš. pred. dr. Mojca Foški,
predstojnica KPP
Okrogla miza v drugem delu se je pričela s petimi uvodnimi predstavitvami, v katerih so govorci podali svoj pogled na vlogo prostorskega načrtovanja in prostorskih načrtovalcev v 21. stoletju. predstavitve so bile raznolike in polne izzivov za razpravo, ki jim je sledila.
Prispevki in razprava drugega dela:
Barbara Radovan,
generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, Ministrstvo za okolje in prostor
mag. Miran Gajšek,
vodja Oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana
prof. dr. Davorin Gazvoda,
Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
dr. Liljana Jankovič Grobelšek,
predsednica Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
dr. Aleš Mlakar,
prostorski načrtovalec
Razprava
Fotogalerija:
60 let
Katedre za prostorsko planiranje (KPP)
45 let
obstoja Interdisciplinarnega podiplomskega študija prostorskega in urbanističnega planiranja – IPŠPUP
Katedra za prostorsko planiranje (KPP) v letu 2018 obeležuje kar dve pomembni obletnici. Mineva 60 let odkar je prof. Saša Sedlar na takratni Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ustanovil Katedro za komunalno tehniko (predhodnico današnje katedre) in 45 let od ustanovitve Interdisciplinarnega podiplomskega študija prostorskega in urbanističnega planiranja – IPŠPUP.
Začetki in predhodniki Katedre za prostorsko planiranje (KPP) segajo v leto 1958, ko je bila na FAGG ustanovljena Katedra za komunalno tehniko. Prvi predstojnik katedre, prof. dr. Saša Sedlar, je sodil v generacijo funkcionalistično usmerjenih arhitektov – urbanistov. Oddelek za arhitekturo takrat (in tudi kasneje) ni imel posluha za planerski urbanizem, zato je ta nujna pedagoška dejavnost našla svoj prostor na t.i. Geodetsko-komunalnem oddelku FAGG, ustanovljenem leta 1956.
Pedagoško področje urbanizma se je sčasoma vse bolj profiliralo in tako je bila leta 1964 ustanovljena Katedra za urbanistično planiranje. Z leti se je pokazala nujnost po razširitvi pedagoškega in raziskovalnega dela tudi na podeželje, občine in regionalni prostor. Zato se je leta 1978 katedra preimenovala v bolj razpoznavno Katedro za prostorsko planiranje, ki deluje pod tem imenom kot pedagoško-raziskovalna enota še danes.
IPŠPUP, ki se je z bolonjsko prenovo študijskih programov preoblikoval v drugostopenjski magistrski študijski program Prostorsko načrtovanje. Tako KPP kot študij prostorskega načrtovanja ves čas delujeta v okviru Oddelka za geodezijo, danes na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Prostorski načrtovalci 21. stoletja
Pomembni obletnici bomo obeležili v jeseni letošnjega leta z okroglo mizo z naslovom PROSTORSKI NAČRTOVALCI 21. STOLETJA, ki jo bo pospremila tudi znanstvena monografija z istim naslovom, s katero želimo še posebej poudariti vlogo prostorskega planerja in načrtovalca v sodobnih razmerah digitalne družbe, ki vse bolj prežema 21. stoletje. Zaradi vloge prof. Sedlarja in številnih aktivnih prostorskih načrtovalcev pri urbanističnem razvoju Ljubljane posvečamo del monografije tudi prostorskemu in urbanističnemu razvoju mesta Ljubljane.
Znanstvena monografija z naslovom PROSTORSKI NAČRTOVALCI 21. STOLETJA bo vsebinsko razdeljena na tri sklope. Glede na namen in pomen posveta z okroglo mizo, ki bo spremljala izid znanstvene monografije, so vsebinski sklopi posvečeni:
1. Razvoj prostorskega načrtovanja in izobraževanja prostorskih načrtovalcev v Sloveniji skozi čas.
Skozi pogled nazaj želimo pokazati na današnje stanje ter nakazati razvoj na področju izobraževanja prostorskih načrtovalcev v prihodnje. Pri tem igrajo veliko vlogo tudi sodobna programska orodja, mobilne aplikacije in vse večja dostopnost do obsežnih zbirk prostorskih podatkov in informacij. Vsekakor pa ne moremo mimo sodobnih metodoloških in načrtovalskih pristopov k reševanju prostorskih izzivov ter nujno interdisciplinarno sodelovanje različnih strok v procesih prostorskega in urbanističnega načrtovanja. V prvem sklopu bi se osredotočili na naslednja vsebinska področja:
- institucionalni razvoj prostorskega načrtovanja v Sloveniji,
- razvoj izobraževanja prostorskih načrtovalcev v Sloveniji: razvoj kadrov, interdisciplinarni pristop k prostorskemu načrtovanju,
- urbanistični in prostorsko planerski projekti skozi čas: v Sloveniji s posebni poudarkom na urbanističnih načrtih MOL.
2. Vlogi in pomen prostorskih načrtovalcev v 21. stoletju.
Stabilen pravni okvir zagotavlja tudi uspešen razvoj stroke ter kakovostne prostorske rešitve. Tudi v tem sklopu ne moremo mimo vse hitrejših procesov v sodobni digitalni (informacijski) družbi, ki terja nove strokovne pristope in rešitve za različne (investicijske) pobude za umeščaje razvoja dejavnosti v prostoru. Pri tem je izpostavljena vedno večja vloga javnosti in nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju prostora. Postavlja se tudi vprašanje o vedno novih strokovnih izzivih, ki jih danes še ne moremo predvideti in o načinih, kako z vidika stroke odgovoriti na te izzive. Okvirna vsebinska področja drugega sklopa so:
- vloga in pomen (nove) prostorske zakonodaje za načrtovanje in urejanje prostora v 21. stoletju,
- novi pristopi k prostorskemu načrtovanju v razmerah sodobne digitalne družbe,
- vloga in pomen deležnikov v prostorskem načrtovanju v 21. stoletju,
- izobraževanje kadrov za izzive načrtovanja in urejanja prostora v 21. stoletju,
- nova znanja in pomen interdisciplinarnosti za načrtovanje prostora v 21. stoletju,
- povezovanje razvojnega in prostorskega načrtovanja.
3. Odprte razprave o prostorskem razvoju v Sloveniji s posebnim poudarkom na funkcionalni urbani regiji Mestne občine Ljubljana – FUR MOL (problemi in izzivi: nekoč, danes in v prihodnje).
V tem delu avtorjem prispevkov prepuščamo izbor teme: od razvoja podeželskega in urbanega prostora, odprtih vprašanj v zvezi s prostorskimi sistemi poselitve, gospodarske javne infrastrukture in zelenih sistemov (zelene infrastrukture) kot tudi razvoja metropolitanski območij, še posebej mesta Ljubljane. Ob tem pa vendarle želimo ohranjati rdečo nit, s katero želimo povezati celotno monografijo, to je pomen in vloga prostorskega načrtovalca pri načrtovanju in urejanju prostora, iskanju sistemskih rešitev za vzpostavitev stabilnejšega strokovnega in raziskovalnega okolja na področju prostorskega in urbanističnega načrtovanja ter iskanju novih in boljših metodoloških in načrtovalskih pristopov za reševanje prostorskih izzivov v sodobni (digitalni in informacijski) družbi 21. stoletja. Okvirna vsebinska področja tretjega sklopa so:
- stanje in trendi v prostoru (svetovni, evropski, nacionalni),
- izzivi prostorskega razvoja Slovenije v prihodnjih desetletjih,
- trendi in izzivi prostorskega razvoja v FUR MOL.
Vljudno vabljeni, da se v začetku novembra udeležite okrogle mize ob 60. obletnici KPP in 45. obletnici IPŠPUP. O tej priložnosti bo na voljo tudi znanstvena monografija Prostorski načrtovalci 21 stoletja, ki že dobiva svojo končno podobo.