Katedra za prostorsko planiranje (KPP)

Na Katedri za prostorsko planiranje je trenutno polno zaposleni štirje člani: docentka, višja predavateljica, asistent in tehnična sodelavka, ter dva zunanja sodelavca, ki sta delno zaposlena. S katedro še vedno sodeluje dr. Anton Prosen, izredni profesor v pokoju.

Katedra za prostorsko planiranje je znotraj Oddelka za geodezijo skrbnik magistrskega študija Prostorsko načrtovanje na 2. stopnji.

V letu 2017 katedra sodeluje na več projektih:

Pedagoško delo

Člani Katedre za prostorsko planiranje sodelujejo pri izvajanju predmetov na vseh stopnjah študijskih programov, ki se izvajajo na UL FGG:

  • na 1. stopnji visokošolski študijski program Tehnično upravljanje nepremičnin in univerzitetna študijska programa Geodezija in geoinforamtika ter Vodarstvo in okoljsko inženirstvo,
  • na 2. stopnji magistrskih študijskih programov Prostorsko načrtovanje in Geodezija in geoinformatika,
  • na 3 stopnji v okviru znanstvenega področja Načrtovanje in urejanje prostora na doktorskem študiju Grajeno okolje.

Poleg tega izvaja predmet Regionalno načrtovanje na prvostopenjskem univerzitetnem študijskem programu Urbanizem na Fakulteti za arhitekturo UL in predmet Urbanistično načrtovanje na drugostopenjskem magistrskem študijskem programu Geografija na Filozofski fakulteti, Oddelku za geografijo, UL.

Na sedanjem magistrskem študiju Prostorskega načrtovanja s pomočjo različnih načinov izvajanja pedagoškega procesa skrbimo, da študentom nudimo kakovostno izobraževanje in spoznavanje tako vprašanj iz prakse (projektno in terensko delo, delo v interdisciplinarnih skupinah) kot raziskovalnega področja (spoznavanje različnih metod prostorskega načrtovanja in raziskovanja prostora). Kakovostno zastavljen študij dokazujemo tudi tako, da naši študentje prejemajo priznanja tako v tujini kot doma. V letu 2014 je bil prejemnik Univerzitetne Prešernove nagrade Uroš Rozman, eden prvih diplomantov drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Prostorsko načrtovanje. 

Raziskovalno delo

Katedre je sodelovala na več mednarodnih projektih:

  • ESPON program 2007 -2013
  • TANGO – Territorial Approaches for New Governance (UL FGG – projektni partner)
  • POLYCE – Metropolisation and Polycentric Development in Central Europe: Evidence Based Strategic Options (UL FGG – projektni partner)

ESPON program 2007 -2013 (www.espon.eu)

TANGO: Territorial Approaches for New Governance / Ozemeljsko pogojeni pristopi k novim oblikam vladovanja in upravljanja s prostorom

Politiki, ki delujejo na področju razvoja in kohezije prostora, jasno vidijo potrebo po skladnosti javnih ukrepov in dodeljevanju javnih sredstev v okviru različnih ozemelj po vsej Evropi. Še zlasti v času omejevanja proračunskih sredstev se čuti velika potreba po razumevanju, kako bi ukrepi politike v vsakdanji praksi lahko postali bolj učinkoviti in kako bi bilo mogoče uporabiti sinergije za vertikalno in horizontalno usklajevanje javnih politik, programov in projektov. Zlasti so v kontekstu celovitosti ustvarjanja politike – kot je npr. razvoj ozemlja, v katerem gre za različne ravni in sektorje oblikovanja politike -, praktični nasveti in primeri dobre prakse tisti, ki nudijo navdih tako politikom kot strokovnim izvajalcem. Cilj tega projekta je razviti praktične priporočila za javno upravljanje in vladovanje prostora, ki temelji na dokazih iz sedanje evropske prakse.

ESPON POLYCE (2010-2012) www.polyce.eu 

Osrednja tema ESPON Prioritete 2 projekta POLYCE (2010-2012) “Metropolisation and Polycentric Development in Central Europe” (Metropolizacija in policetrični razvoj v Srednji Evropi) je bila proučevanje medsebojnih povezav med metropolitanskim in policentričnim razvojem, ki predstavlja predpogoj za vključujoč prostorski razvoj mest in regij. Raziskovanje teh povezav poteka v območju Srednje Evrope in Podonavske makro-regije in v izbranih petih mest (Ljubljana, Dunaj, Praga, Bratislava in Budimpešta). Projekt POLYCE se financira iz EU programa ESPON 2006-13 (“European Observation Network for Territorial Development and Cohesion”). Vodila ga je raziskovalna skupina – združenje univerz in drugih raziskovalnih institucij iz sedmih evropskih držav (Avstrija, Slovenija, Češka, Slovaška, Madžarska, Italija, Luxemburg). Vodilni partner je Tehniška univerza z Dunaja (TUWien), Slovenijo pa zastopa Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Lokalni deležniki v POLYCE projektu so bile mestne uprave Dunaja, Budimpešte, Bratislave, Ljubljane, Prage. Lokalni deležnik iz Ljubljane je bila Mestna občina Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora.

Strokovno delo

Zgodovina katedre

Prostorsko planiranje se je v štiridesetih letih razvijalo kot sestavina geodezije ter je veliko pripomoglo k vsestranskemu razvoju geodetske in komunalne stroke. Začetki in predhodniki Katedre za prostorsko planiranje (KPP) segajo v leto 1958, ko je bila na FAGG ustanovljena Katedra za komunalno tehniko. Prvi predstojnik katedre, prof. dr. Saša Sedlar, je sodil v generacijo funkcionalistično usmerjenih arhitektov – urbanistov. Oddelek za arhitekturo takrat (in tudi kasneje) ni imel posluha za planerski urbanizem, zato je ta nujna pedagoška dejavnost našla svoj prostor na t.im. Geodetsko-komunalnem oddelku FAGG, ustanovljenem leta 1956.

Ker v tistem času za področje prostorskega urejanja študij geodezije ni več zadoščal, je bil na pobudo slovenskih občin in Republiškega sekretariata za urbanizem, komunalne zadeve in stanovanjsko izgradnjo učni načrt dopolnjen z nekaterimi predmeti nizkih gradenj ter s predmeti urbanistične in komunalno-gospodarske dejavnosti. Cilj spremenjenega študija je bil vzgojiti strokovnjake, ki bi s povezovanjem strok geodezije, gradbene in urbanistične dejavnosti ter planiranja znali te interdisciplinarno povezovati pri izpeljavi posameznih projektov, upravljanju in gospodarjenju s prostorom ter vodenju komunalne politike.

Pedagoško področje urbanizma se je sčasoma vse bolj profiliralo in tako je bila leta 1964 ustanovljena Katedra za urbanistično planiranje. Takrat je imela le dva člana (prof. Sedlarja in asist. Novaka). Z leti se je pokazala nujnost po razširitvi pedagoškega in raziskovalnega dela tudi na podeželje, občine in regionalni prostor. Zato se je leta 1978 katedra preimenovala v bolj razpoznavno Katedro za prostorsko planiranje, ki deluje pod tem imenom kot pedagoško-raziskovalna enota še danes.

Na Katedri za prostorsko planiranje je bilo razvejano tudi mednarodno sodelovanje. Prof. Pogačnik in prof. Prosen sta predavala na podiplomskih študijih v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Münchnu in na Dunaju. Katedra je med ustanovnimi člani Evropske zveze visokih šol za planiranje (AESOP), ki je najbolj ugledno evropsko združenje te vrste. V sedemdesetih letih je bil prof. Pogačnik predsednik Mednarodne zveze za izobraževanje in raziskave v urbanizmu AIFPAUR-IAUREE, akreditirane s strani UNESCA. Tudi v novejšem času se aktivna članstva katedre v mednarodnih telesih nadaljujejo (npr. v ECTP, FIG).

Prof. Andrej Pogačnik, sedaj v pokoju, je bil dolgoletni predstojnik katedre, je leta 2006 prejel veliko Zlato plaketo Univerze v Ljubljani, kar je posredno tudi priznanje vsem sodelavcem katedre in njenemu poslanstvu, ter leta 2006 Fabijanijevo nagrado Društva urbanistov in prostorskih planerjev.

Široka paleta raziskovalne in strokovne dejavnosti prof. Antona Prosena, sedaj v pokoju, je segala od geodetske do prostorsko-načrtovalske stroke in je bila prava podlaga, da je dolga leta uspešno opravljal funkcijo urednika revije Geodetski vestnik, ki se je prav z njegovo uredniško politiko uvrstila v rang mednarodno priznanih periodik.

Katedra za prostorsko planiranje - november 2009 Člani katedre za prostorsko planiranje, november 2009 (z leve proti desni): Konstanca Soss, Miha Konjar, Mojca Foški, Andrej Pogačnik, Alma Zavodnik Lamovšek, Tadej Žaucer in Anton Prosen.
  zaposleni telefon email
viš. pred. dr. Mojca Foški, univ. dipl. inž. geod. 47 68 529, int. 529 mojca.foski@fgg.uni-lj.si
asist. dr. Gašper Mrak, univ. dipl. inž. arh. 47 68 646, int. 646 gasper.mrak@fgg.uni-lj.si
Uroš Rozman, mag. inž. prost. načrt. 47 68 531, int. 531 urosrozman@hotmail.com
Konstanca Soss, inž. obl. teks. in oblač. 47 68 531, int. 531 konstanca.soss@fgg.uni-lj.si
doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek, univ. dipl. inž. arh. 47 68 642, int. 642 alma.zavodnik@fgg.uni-lj.si