Katedra za prostorsko planiranje (KPP)

Katedra za prostorsko planiranje je deluje znotraj Oddelka za geodezijo. Na Katedri so trenutno polno zaposleni štirje člani: docentka, višja predavateljica, asistent in tehnična sodelavka, delno je zaposlen en zunanji sodelavec. S katedro še vedno sodeluje dr. Anton Prosen, izredni profesor v pokoju.

Katedra za prostorsko planiranje je znotraj Oddelka za geodezijo skrbnik drugostopenjskega magistrskega študija Prostorsko načrtovanje.

Člani KPP v letu 2018 (z leve): Alma Zavodnik Lamovšek, Mojca Foški, Konstanca Soss in Gašper Mrak.

V letu 2019 katedra sodeluje na projektu:

Zaključeni projekti, v katerih je sodelovala katedra: 

Predstojnica katedre


PROSTORSKI NAČRTOVALCI 21. STOLETJA

60 let Katedre za prostorsko planiranje (KPP) in 45 let od ustanovitve Interdisciplinarnega podiplomskega študija prostorskega in urbanističnega planiranja – IPŠPUP

AESOP srečanje predstavnikov evropskih načrtovalskih šol

14. srečanje predstavnikov evropskih načrtovalskih šol, ki so vključene v mrežo AESOP (Association of European Schools of Planning) sta v letu 2019 skupaj gostili Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za prostorsko planiranje, in Biotehniška fakulteta.

Pedagoško delo

Člani Katedre za prostorsko planiranje sodelujejo pri izvajanju predmetov na vseh stopnjah študijskih programov, ki se izvajajo na UL FGG:

  • na 1. stopnji visokošolski študijski program Tehnično upravljanje nepremičnin in univerzitetna študijska programa Geodezija in geoinforamtika ter Vodarstvo in okoljsko inženirstvo,
  • na 2. stopnji magistrskih študijskih programov Prostorsko načrtovanje in Geodezija in geoinformatika,
  • na 3 stopnji v okviru znanstvenega področja Načrtovanje in urejanje prostora na doktorskem študiju Grajeno okolje.

Poleg tega izvaja predmet Regionalno načrtovanje na prvostopenjskem univerzitetnem študijskem programu Urbanizem na Fakulteti za arhitekturo UL in predmet Urbanistično načrtovanje na drugostopenjskem magistrskem študijskem programu Geografija na Filozofski fakulteti, Oddelku za geografijo, UL.

Na sedanjem magistrskem študiju Prostorskega načrtovanja s pomočjo različnih načinov izvajanja pedagoškega procesa skrbimo, da študentom nudimo kakovostno izobraževanje in spoznavanje tako vprašanj iz prakse (projektno in terensko delo, delo v interdisciplinarnih skupinah) kot raziskovalnega področja (spoznavanje različnih metod prostorskega načrtovanja in raziskovanja prostora). Kakovostno zastavljen študij dokazujemo tudi tako, da naši študentje prejemajo priznanja tako v tujini kot doma. V letu 2014 je bil prejemnik Univerzitetne Prešernove nagrade Uroš Rozman, eden prvih diplomantov drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Prostorsko načrtovanje.

Raziskovalno delo

Katedre je v preteklosti sodelovala na več mednarodnih projektih:

  • ESPON program 2007 -2013
  • TANGO – Territorial Approaches for New Governance (UL FGG – projektni partner)
  • POLYCE – Metropolisation and Polycentric Development in Central Europe: Evidence Based Strategic Options (UL FGG – projektni partner)

ESPON program 2007 -2013 (www.espon.eu)

TANGO: Territorial Approaches for New Governance / Ozemeljsko pogojeni pristopi k novim oblikam vladovanja in upravljanja s prostorom

Politiki, ki delujejo na področju razvoja in kohezije prostora, jasno vidijo potrebo po skladnosti javnih ukrepov in dodeljevanju javnih sredstev v okviru različnih ozemelj po vsej Evropi. Še zlasti v času omejevanja proračunskih sredstev se čuti velika potreba po razumevanju, kako bi ukrepi politike v vsakdanji praksi lahko postali bolj učinkoviti in kako bi bilo mogoče uporabiti sinergije za vertikalno in horizontalno usklajevanje javnih politik, programov in projektov. Zlasti so v kontekstu celovitosti ustvarjanja politike – kot je npr. razvoj ozemlja, v katerem gre za različne ravni in sektorje oblikovanja politike -, praktični nasveti in primeri dobre prakse tisti, ki nudijo navdih tako politikom kot strokovnim izvajalcem. Cilj tega projekta je razviti praktične priporočila za javno upravljanje in vladovanje prostora, ki temelji na dokazih iz sedanje evropske prakse.

ESPON POLYCE (2010-2012) www.polyce.eu 

Osrednja tema ESPON Prioritete 2 projekta POLYCE (2010-2012) “Metropolisation and Polycentric Development in Central Europe” (Metropolizacija in policetrični razvoj v Srednji Evropi) je bila proučevanje medsebojnih povezav med metropolitanskim in policentričnim razvojem, ki predstavlja predpogoj za vključujoč prostorski razvoj mest in regij. Raziskovanje teh povezav poteka v območju Srednje Evrope in Podonavske makro-regije in v izbranih petih mest (Ljubljana, Dunaj, Praga, Bratislava in Budimpešta). Projekt POLYCE se financira iz EU programa ESPON 2006-13 (“European Observation Network for Territorial Development and Cohesion”). Vodila ga je raziskovalna skupina – združenje univerz in drugih raziskovalnih institucij iz sedmih evropskih držav (Avstrija, Slovenija, Češka, Slovaška, Madžarska, Italija, Luxemburg). Vodilni partner je Tehniška univerza z Dunaja (TUWien), Slovenijo pa zastopa Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Lokalni deležniki v POLYCE projektu so bile mestne uprave Dunaja, Budimpešte, Bratislave, Ljubljane, Prage. Lokalni deležnik iz Ljubljane je bila Mestna občina Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora.

Strokovno delo

Zgodovina katedre

Prostorsko planiranje se je v štiridesetih letih razvijalo kot sestavina geodezije ter je veliko pripomoglo k vsestranskemu razvoju geodetske in komunalne stroke. Začetki in predhodniki Katedre za prostorsko planiranje (KPP) segajo v leto 1958, ko je bila na FAGG ustanovljena Katedra za komunalno tehniko. Prvi predstojnik katedre, prof. dr. Saša Sedlar, je sodil v generacijo funkcionalistično usmerjenih arhitektov – urbanistov. Oddelek za arhitekturo takrat (in tudi kasneje) ni imel posluha za planerski urbanizem, zato je ta nujna pedagoška dejavnost našla svoj prostor na t.im. Geodetsko-komunalnem oddelku FAGG, ustanovljenem leta 1956.

Ker v tistem času za področje prostorskega urejanja študij geodezije ni več zadoščal, je bil na pobudo slovenskih občin in Republiškega sekretariata za urbanizem, komunalne zadeve in stanovanjsko izgradnjo učni načrt dopolnjen z nekaterimi predmeti nizkih gradenj ter s predmeti urbanistične in komunalno-gospodarske dejavnosti. Cilj spremenjenega študija je bil vzgojiti strokovnjake, ki bi s povezovanjem strok geodezije, gradbene in urbanistične dejavnosti ter planiranja znali te interdisciplinarno povezovati pri izpeljavi posameznih projektov, upravljanju in gospodarjenju s prostorom ter vodenju komunalne politike.

Pedagoško področje urbanizma se je sčasoma vse bolj profiliralo in tako je bila leta 1964 ustanovljena Katedra za urbanistično planiranje. Takrat je imela le dva člana (prof. Sedlarja in asist. Novaka). Z leti se je pokazala nujnost po razširitvi pedagoškega in raziskovalnega dela tudi na podeželje, občine in regionalni prostor. Zato se je leta 1978 katedra preimenovala v bolj razpoznavno Katedro za prostorsko planiranje, ki deluje pod tem imenom kot pedagoško-raziskovalna enota še danes.

Nekdanja profesorja Katedre za prostorsko planiranje, izr. prof. dr. Anton Prosen (levo) in prof. dr. Andrej Pogačnik (na sredini) v družbi dekana Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, prof. dr. Matjaža Mikoša.

Na Katedri za prostorsko planiranje je bilo razvejano tudi mednarodno sodelovanje. Prof. Pogačnik in prof. Prosen sta predavala na podiplomskih študijih v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Münchnu in na Dunaju. Katedra je med ustanovnimi člani Evropske zveze visokih šol za planiranje (AESOP), ki je najbolj ugledno evropsko združenje te vrste. V sedemdesetih letih je bil prof. Pogačnik predsednik Mednarodne zveze za izobraževanje in raziskave v urbanizmu AIFPAUR-IAUREE, akreditirane s strani UNESCA. Tudi v novejšem času se aktivna članstva katedre v mednarodnih telesih nadaljujejo (npr. v ECTP, FIG).

Prof. Andrej Pogačnik (v pokoju) je bil dolgoletni predstojnik katedre in je leta 2006 prejel veliko Zlato plaketo Univerze v Ljubljani, kar je posredno tudi priznanje vsem sodelavcem katedre in njenemu poslanstvu, ter leta 2006 Fabijanijevo nagrado Društva urbanistov in prostorskih planerjev.

Široka paleta raziskovalne in strokovne dejavnosti prof. Antona Prosena (v pokoju) je segala od geodetske do prostorsko-načrtovalske stroke in je bila prava podlaga, da je dolga leta uspešno opravljal funkcijo urednika revije Geodetski vestnik, ki se je prav z njegovo uredniško politiko uvrstila v rang mednarodno priznanih periodik.

 

Katedra za prostorsko planiranje - november 2009

Člani katedre za prostorsko planiranje, november 2009 (z leve proti desni): Konstanca Soss, Miha Konjar, Mojca Foški, Andrej Pogačnik, Alma Zavodnik Lamovšek, Tadej Žaucer in Anton Prosen.

Sedanji in nekdanji člani katedre – KPP (z leve): sedanja predstojnica, viš. pred. dr. Mojca Foški, nekdanji asistent Tadej Žaucer in nekdanji predstojnik katedre prof. dr. Andrej Pogačnik.

lnterdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja (IPŠPUP)

Uvodni besede tedanjega predstojnika študija, prof. dr. Andreja Pogačnika, v znanstveni monografiji, ki je izšla ob 30. letnici študija IPŠPUP, oktober 2004.


lnterdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja (IPŠPUP) praznuje 30-letnico z izdajo znanstvene monografije, saj je bil ves čas svojega delovanja tesno povezan in zavezan prostorskim znanostim Slovenije. Njegovi profesorji, študenti, magistri in poznejši doktorji so naši najuglednejši znanstveniki in strokovnjaki na področjih prostorskega načrtovanja.

Bolje bi bilo reči 30-letnica jubilejev, saj seje v začetku sedemdesetih let zvrstilo več pomembnih začetkov IPŠPUP:

  • potrditev programa na fakultetnem svetu tedanje FAGG,
  • pozneje potrditev na univerzitetnem svetu Univerze v Ljubljani,
  • nato vpis prve generacije.

Danes je že obletnica absolviranja prve generacije študentov IPŠPUP, vpis prve generacije pa smo pred časom proslavili s strokovno ekskurzijo v Berlin in Dresden.

30 let je in ni dolga doba za kontinuiran potek nekega študija. Morda ni dolga za univerze z večstoletno tradicijo, je pa dolga za evropske podiplomske študije in kar izjemno dolga za podiplomske študije v Sloveniji. Čas delovanja IPŠPUP je pomembno zaznamoval urbanistično in prostorskonačrtovalno področje v Sloveniji. Začel se je v času odpiranja slovenskega šolstva in znanosti Zahodni Evropi in Ameriki, bil je viden in cenjen v tedanji Jugoslaviji. Potekal je ves čas samostojne Slovenije in zdaj sprejema izzive vključitve v Evropsko unijo. Prav ta je z možnimi povezavami s tujimi univerzami za IPŠPUP nova priložnost.

IPŠPUP je postal in ves čas ostal edini študij, tako dodiplomski kot podiplomski, z izrazito usmeritvijo v prostorsko načrtovanje, ki v timsko in interdisciplinarno delo vključuje arhitekte, geografe, krajinske načrtovalce, geodete, gradbenike in druge. V zadnjih letih pa vznikajo številni novi podiplomski študiji, ki segajo tesno do področja delovanja IPŠPUP: študij urbanističnega oblikovanja na Fakulteti za arhitekturo, krajinskega načrtovanja na Biotehniški fakulteti, varstva okolja v Novi Gorici, regionalnega planiranja na geografskem oddelku Filozofske fakultete, komunalnega inženirstva v Ljubljani in Mariboru, kulturoloških prostorskih sestavin v Kopru. Veseli nas konkurenca in večji nabor možne specializacije na področju prostora. Toda IPŠPUP edini goji osrednje področje prostorske načrtovalske sinteze. Umerja srednje poti med razvojnim in varovalnim planiranjem, uravnoveša vplive raznih strok, poudarja timsko delo ob spoštovanju vloge vseh disciplin.

Na IPŠPUP so se zvrstile številne generacije predavateljev, raziskovalcev in strokovnjakov. Med starejšo, prvo generacijo v Jugoslaviji so še vedno z nami prof. Mušič, prof, Gaberščik, prof. Vrišer, prof. Ogrin, prof. Mlinar, prof. Vladimir Klemenčič, prof. Naprudnik, prof. Gosar, prof. Šturm, prof. Brezar. Nekateri so še vedno pedagoško dejavni, nekateri še vedno spremljajo dogajanja v znanosti in stroki. Vsem smo hvaležni za njihov dragoceni prispevek. Žal med prvo generacijo ni več med nami prof. Sedlarja, doc. Sajeta, prof. Malovrha, prof. Frankoviča, prof. Čučka, prof. Toneta Klemenčiča, prof. Stritarja, prof. Tepine, dr. Kokoleta in profesor Vogelnika. Tudi njihov prispevek k IPŠPUP bosta njihova dediščina in sled, ki za posameznikom ostaneta za vselej.

V osemdesetih in devetdesetih letih je starejšo generacijo uspešno zamenjala tedaj srednja generacija, ki danes pomeni pedagoško jedro IPŠPUP: prof. Lavrač, prof. Černe, prof. Jeršič, prof. Kos, prof. Marušič, prof. Rakar, doc. Gantar, prof. Pogačnik, doc. Prosen, prof. Pirnat, doc. Pličanič. Med vabljenimi predavatelji za posebne teme pa omenimo vsaj prof. Gabrijelčiča, docentko Dimitrovsko Andrews, docentko Sašek Divjak, doc. Leskovca, docentko Šubič Kovač, mag. Bassina, doc. Lipar, doc. Ravbar, višjo predavateljico Zavodnik Lamovšek. Na vrata pa že trka mlajša, široko v Evropo odprta generacija. Veselimo se sodelovanja z njo.

Magistri IPŠPUP, nekateri od njih so pozneje doktorirali, in vsi tisti, ki so IPŠPUP le absolvirali, zasedajo vidna mesta v znanosti, stroki, upravi ali pedagogiki na področju urejanja prostora. IPŠPUP zapolnjuje vrzel v vzgoji prostorskih načrtovalcev, ki je vse bolj iskan poklic. Ne nazadnjeje prostorsko načrtovanje dobilo svoje formalno priznanje kot posebno področje na Zbornici za arhitekturo in prostor, za tako imenovano licenco P pa najbolj ustrezno strokovnjake pripravlja prav IPŠPUP.

Magistrske naloge IPŠPUP so posegale na vsa področja prostorskih ved, pogosto so orale ledino. Spomnimo se tem o regionalizmu, policentrizmu, ekologiji in prenovi podeželja že v zgodnjih sedemdesetih. Pa o sodelovanju ljudi, konfliktnih razmerah, temah komunalnega, stanovanjskega gospodarstva in zemljiške politike, o geoinformacijskih podporah v načrtovanju prostora. Teme so se vedno ukvarjale tudi z oblikovanjem novih zakonodajnih predlogov, in sicer pred letoma l984 in 2003. Posegle so v okolja nekdanje Jugoslavije, na primer v Črno goro, ali pa v tako daljne dežele, kot so Mehika, Uganda, Kitajska ali Pakistan.

IPŠPUP nikoli ni bil zaprt vase. V nekdanji Jugoslaviji je gojil stike z Beogradom, Zagrebom, Sarajevom in Skopjem. Radi se spominjamo predavanj Aganoviča, Bjelikova, Jankoviča, Marinkovič Uzelca, Novakoviča, Peroviča, Radovića, Šuvarja in drugih. S pomočjo Fordove fundacije so na IPŠPUP predavali številni, tudi najuglednejši profesorji iz ZDA, Nizozemske, Švedske, Nemčije, Avstrije, Anglije, med njimi celo profesorji Steinitz, Chombard de Lauwe, Thyrwittova, Dyckman, Magel.

Teme nalog so segale tudi na vsakokratna aktualna praktična področja od občinskega, regionalnega do državnega planiranja, v zadnjem času tudi na mednarodno raven in zlasti na okoljske vplive posegov v prostor. Morda premalo pa so se teme nalog in seminarjev lotevale metod in tehnik planiranja, regionalnih zasnov, tem o tujih – zlasti evropskih – pravnih predpisih, upravi in postopkih, pa tudi o zgodovini slovenskega načrtovanja prostora.

Z zadovoljstvom gledamo na prehojeno pot, a pred nami so novi izzivi. Z bolonjsko deklaracijo se bodo podiplomski študiji, tudi IPŠPUP, preoblikovali v redne drugostopenjske master’s programe. Da bi ohranili dosedanje odlike in dosežke, predlagamo medfakultetni program fakultet za gradbeništvo in geodezijo, za arhitekturo, biotehnične in filozofske fakultete. Z veseljem pa bi pozdravili pridružitev ekonomske, pravne fakultete, fakultete za družbene vede in drugih fakultet.

A vrnimo se k jubilejnemu zborniku. Prav zaradi interdisciplinarnosti in širine področij, na katerih deluje IPŠPUP, nismo želeli ozko specificirati tem v zborniku. S svojimi prispevki pa so imeli dostop vsi, ki so to želeli. Edino merilo je bila kakovost, in ta je, kot dokazujejo objavljeni prispevki, na visoki ravni. Vsem, ki ste nas počastili s prispevki, se najlepše zahvaljujem.

100-letnica Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani

Začetki delovanja fakultete segajo v samo obdobje ustanovitve Univerze, ko je regent Aleksander I. Karadžordžević 23. julija 1919 podpisal Zakon o Univerzi v Ljubljani. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je v letu 2019 s slavnostno akademijo obeležila 100-letnico svojega delovanja. Na akademiji sta zlato in srebrno plaketo dobila tudi dva nekdanja profesorja Katedre za prostorsko planiranje:

Prof. dr. Andrej Pogačnik je bil med dobitniki jubilejne zlate plakete, ki so jo dobili posamezniki in ustanove, ki so izjemno prispevali k razvoju in prepoznavnosti fakultete in univerze na mednarodni ravni.

Ob 100-letnici Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je bil izr. prof. dr. Anton Prosen eden od dobitnikov srebrne plakete za izreden prispevek k razvoju in prepoznavnosti fakultete ter stroke.

Strokovne ekskurzije za študente

Publikacije

Delavnica Sevnica 2011/2012

V sodelovanju UL FGG in UL FA z občino Sevnica so bili študenti soočeni z vprašanji: urejanja središča mesta Sevnica, izkoriščanja še prostih zazidanih površin, preoblikovanja industrijske cone, ureditve brežin reke Save, prometnih ureditev v mestu in glede na možen potek tretje razvojne osi  …

Delavnica Straža 2011

V sodelovanju UL FGG in UL FA z  ….

Delavnica Muta 2011/2012

V sodelovanju UL FGG in UL FA z občino Muta .

Delavnica Brezovica 2013

V sodelovanju UL FA in UL FGG z občino Brezovica  …

Delavnica Tracking LUR 2013

V sodelovanju z UL FF, TUW Dunaj in RRA LUR je bila izvedena mednarodna študentska delavnica z analizo in razumevanjem delovanja Ljubljanske urbane regije, predvsem v iskanju funkcij in njene vloge v širšem prostoru.

Delavnica Istra 2015

V sodelovanju UL FGG in SZ FA ..

Delavnica Koprivnik 2016

V sodelovanju  UL FGG in SZ FA z občino Bohinj …. 

Delavnica Radnička, Zagreb, 2017

V sodelovanju z SZ FA in UL FGG , so študenti obeh fakultet raziskovali pomen in vlogo »vzhodne diagonale«, območja ob Radnički cesti v Zagrebu, v odnosu do širšega mestnega prostora ter predlagali celovite koncepte urbanističnega razvoja mestne poteze od letališča Pleso do Slavonske avenije.

Delavnica Gorjanci, 2018

V sodelovanju UL FGG in Mestne občine Novo mesto so študenti Prostorskega načrtovanja raziskovali možne poti razvoja podeželskih vasi pod Gorjanci – Dolža, Vrhe, V. in M. Cerovca, Iglenika, Vinje vasi, Konca, Podgrada, Pristave in Mihovca, ki jih bo v nekaj letih presekala tja umeščena 3. razvojna os.

zaposleni telefon email
doc. dr. Gregor Čok, univ. dipl. inž. arh. +386 1 4768 645 gregor.cok@fgg.uni-lj.si
viš. pred. dr. Mojca Foški, univ. dipl. inž. geod. +386 1 4768 529 mojca.foski@fgg.uni-lj.si
asist. dr. Gašper Mrak, univ. dipl. inž. arh. +386 1 4768 646 gasper.mrak@fgg.uni-lj.si
Konstanca Soss, inž. obl. teks. in oblač. +386 1 4768 531 konstanca.soss@fgg.uni-lj.si
doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek, univ. dipl. inž. arh. +386 1 4768 642 alma.zavodnik@fgg.uni-lj.si