Osnovni podatki:

Naslov v izvirniku: Ovrednotenje različnih načinov označitve katastrskih mejnikov za fotogrametrično izmero z letalnikom in analiza njihovega vpliva na položajno točnost oblaka točk in ortofota
Sodelavci: Anka Lisec, Marjan Čeh, Samo Drobne, Dejan Grigillo, Mojca Kosmatin Fras, Klemen Kozmus Trajkovski, Klemen Kregar, Krištof Oštir, Polona Pavlovčič Prešeren, Dušan Petrovič, Jernej Tekavec, Barbara Trobec,Tilen Urbančič, Bujar Fetai
Trajanje:

36 mesecev

1. 11. 2019 – 31. 10. 2021

Šifra: V2-1934
Vodilni partner: UL FGG
Vodja projekta: izr. prof. dr. Anka Lisec (UL FGG)
Partnerji:  
Finančni vir:

Javna Agencija za raziskovalno dejavnost RS

Geodetska uprava Republike Slovenije

Ključne besede: zemljiški kataster, katastrski mejniki, načini označitve, fotogrametrična izmera, daljinsko vodeni letalniki, oblak točk, ortofoto, položajna točnost, učinkovitost

Opis:

Osnovni namen projekta je preučiti možnosti uporabe daljinskega zaznavanja za namene zajema katastrskih prostorskih podatkov. Pri tem se osredotočamo na uporabo optičnih senzorjev na daljinsko vodenih letalnikih (angl. Unmanned Aerial Vehicles – UAV) za fotogrametrično izmero. Poudarek projekta je na optimizaciji fotogrametričnega zajema podatkov o položajih katastrskih točk z daljinsko vodenimi letalniki. Fotogrametrični zajem katastrskih podatkov ni novost v zemljiškem katastru, saj so se prvi projekti v Evropi in na širši mednarodni ravni pojavili že v 50-ih letih preteklega stoletja, predvsem v povezavi z razvojem tehnologij za optični zajem prostorskih podatkov z letali. Velik izziv na področju fotogrametričnega zajema katastrskih podatkov je prinesel razvoj novih platform in tehnologij za zajem prostorskih podatkov iz zraka, predvsem daljinsko vodenih sistemov UAS (angl. Unmanned Aerial Systems). Še posebej neraziskano je področje označevanja oslonilnih točk in mejnikov na terenu, ki bi omogočalo optimizacijo postopkov obdelave in interpretacije tako zajetih prostorskih podatkov. 

Ključni cilji:

Glavni cilj projekta je preučiti in ovrednotiti različne načine označitve oslonilnih točk in mejnikov za fotogrametrično izmero z daljinsko vodenimi letalniki. Različne načine označevanja oslonilnih točk in mejnikov bomo preučili predvsem z vidikov:

  • možnosti (pol)samodejnega prepoznavanja tarč pri slikovni obdelavi prostorskih podatkov,
  • položajne točnosti oblaka točk in ortofota, ter
  • položajne točnosti določitve koordinat mejnih točk v državnem geodetskem referenčnem sistemu D96/TM.

Rezultati testiranja različnih načinov označevanja oslonilnih točk in mejnikov na študijskih območjih z opredeljeno metodologijo za oceno kakovosti zajema podatkov o položaju teh točk bodo temelj za oblikovanje predlogov za na UAV-osnovano fotogrametrično izmero v katastru. Priporočilo bo obsegalo predloge za načrtovanje in izvedbo fotogrametrične izmere mejnikov z letalniki ter metodološka priporočila za obdelavo podob ter slikovno merjenje, vključujoč predloge za označevanje oslonilnih točk in mejnikov, metodo kontrolnih meritev in oceno kakovosti tako pridobljenih podatkov. 

Delovni sklopi:

  • Delovni sveženj 1 (DS1): Določitev okvira za fotogrametrično izmero mejnikov z uporabo daljinsko vodenega letalnika [M01–M08];
  • Delovni sveženj 2 (DS2): Testiranje kakovosti različnih načinov označitve oslonilnih točk in mejnikov za samodejno razpoznavanje in slikovno merjenje na oblaku točk in na ortofotu [M07–M18];
  • Delovni sveženj 3 (DS3): Ocena primernosti predlagane fotogrametrične izmere mejnikov z daljinsko vodenim letalnikom [M19M24]; 
  • Delovni sveženj 4 (DS4): Izdelava priporočil za fotogrametrično izmero mejnikov z uporabo daljinsko vodenih letalnikov [M22-M24]; 
  • Delovni sveženj 5 (DS5): Koordinacija in diseminacija [M01-M24].