Fotogrametrija je tehnologija pridobivanja zanesljivih informacij o fizičnih objektih na Zemlji iz fotografskih posnetkov. Prvi projekti na področju fotogrametričnega zajema podatkov za katastrske namene so se v svetu začeli že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Nekaj takih projektov so izvedli tudi v Sloveniji, in sicer v okviru tako imenovane katastrske nove izmere. Vseeno se fotogrametrični zajem katastrskih podatkov pri nas vse do danes še ni najbolj uveljavil v praksi, saj je snemanje z letali zelo drago. V zadnjem desetletju pa je prišlo do sprememb tako pri zajemu kot tudi pri obdelavi fotogrametričnih podatkov. K temu je prispeval razvoj zmogljivejše in cenovno dostopnejše računalniške tehnologije ter nova odkritja na področju računalniškega vida.

Študijsko območje Kandrše s kontrolnimi točkami

Z razvojem tehnologije do podatkov o katastrskih mejah

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je izvajalec študijske raziskave, ki preučuje možnosti uporabe množičnega zajema prostorskih podatkov s tehnikami daljinskega zaznavanja, natančneje fotogrametrije, za katastrske namene. Razvoj cenejših senzorjev za zajem prostorskih podatkov in boljših algoritmov slikovnega ujemanja za obdelavo posnetkov in izdelavo 3D-fotogrametričnih oblakov točk omogoča vse širšo uporabo letalnikov v fotogrametriji za potrebe različnih uporabniških rešitev. Razvilo se je novo področje UAV-fotogrametrije, ki je deležno veliko pozornosti tudi v mednarodni raziskovalni in razvojni sferi. V okviru raziskave raziskovalci z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo tako preučujejo možnosti uporabe optičnih senzorjev na daljinsko vodenih letalnikih za fotogrametrično izmero v katastru. Eden izmed ključnih ciljev projekta je optimizacija fotogrametričnega zajema podatkov za namene katastra ter priprava priporočil, kako pri tem v praksi zagotoviti zahtevano kakovost katastrskih in drugih prostorskih podatkov.

Načrt UAV-snemanja na študijskem območju Kandrše

Raziskava, usmerjena v uvajanje novih pristopov in standardov v prakso

Sodobni sistem zemljiške administracije s kakovostnimi katastrskimi podatki je ključnega pomena za upravljanje prostora v vsaki družbi. Sodobni katastri potrebujejo rešitve za učinkovito in kakovostno zajemanje podatkov o zemljiščih, saj je strukturiranje prostora dinamičen proces, predvsem kar se tiče lastninske in drugih pravic. Velike izzive predstavljajo območja, kjer so katastrski podatki zastareli ali kjer množično preurejajo strukturo parcel s komasacijami – pa naj bo to zaradi zahtev sodobne kmetijske pridelave in prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe, umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor, drugih zahtev urbanizacije ali pa zaradi dejanskih sprememb v prostoru, kot so plazovi in udori, spreminjanje rečnih strug ipd. Raziskava se izvaja na več študijskih območjih, med prvimi je to testno polje Kandrše. Parcelne meje so v naravi praviloma »nevidne« in zato posebej označene z mejnimi znamenji. Na testnem polju tako raziskovalci preverjajo možnosti samodejnega ali pol-samodejnega prepoznavanja mejnih znamenj na terenu v okviru fotogrametrične obdelave letalskih posnetkov.

Fotogrametrični oblak točk za študijsko območje Kandrš

Ključna znanja za prihodnost

Raziskovalno delo poteka v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta V2-1934 »Ovrednotenje različnih načinov označitve katastrskih mejnikov za fotogrametrično izmero z letalnikom in analiza njihovega vpliva na položajno točnost oblaka točk in ortofota«, ki ga sofinancirata Agencija RS za raziskovalno dejavnosti (ARRS) in Geodetska uprava RS. Raziskovalci, ki prihajajo s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, vsa znanja, pridobljena v raziskavi, smiselno vključujejo v pedagoški proces. Na ta način študentje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pridobivajo pomembna znanja na področju uporabe novih tehnologij za zajem in obdelavo prostorskih podatkov, ki jih bodo v prihodnosti lahko še nadgrajevali.

Skip to content