Stoletne oziroma tisočletne poplave na Balkanu še vedno kličejo po pomoči. Poleg vseh vladnih in nevladnih organizacij se je v mednarodni pobudi aktivirala tudi Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Naloge slovenskih hidrologov
Dodatni prošnji za pomoč ob poplavah so se odzvali strokovnjaki hidrologi, na poplavljena območja Bosne in Hercegovine pa so se 10. junija odpravili redni profesor UL FGG za predmete s področij Hidrologija in Urejanje režimov voda dr. Mitja Brilly, dr. Lidija Globevnik, univ.dipl.inž.grad in mag. Andrej Vidmar. Iniciativo Agencije za okolje republike Slovenije je s Sklepom podprla vlada Republike Slovenije. Skupaj s strokovnjaki z Inštituta za vode (IZVRS) so pod vodstvom Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) izdelali hidrološki model porečja reke Bosne, analize možnih vzrokov posameznih pojavov pri poplavi in pripravili smernice za izvajanje nadaljnjih ukrepov. Organizacije iz Bosne in Hercegovine so pozdravile pomoč slovenskih strokovnjakov in izrazile pripravljenost za pripravo podatkov in poročil, ki so jih naši hidrologi potrebovali za izdelavo nalog. Dogovorjena je bila tudi skupna meritev pretokov na posameznih vodomernih postajah na reki Bosni, ki bo izvedena v naslednjih tednih.
Primerljivost katastrofe s posledicami slovenske ujme leta 1990
Ekipa si je ogledala prizadeta območja vzdolž reke Bosne in njenih pritokov ter opravila pogovore s predstavniki hidroloških zavodov in vodarskih organizacij Bosne in Hercegovine. Strokovnjaki ugotavljajo, da je katastrofa primerljiva s posledicami ujme, s katero smo se v Sloveniji soočili leta 1990, vendar imajo poplave večje razsežnosti. Slovenski strokovnjaki poročajo, da so se prebivalci na lokalni ravni zelo hitro organizirali in storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi se razmere normalizirale. Na nekaterih poljih je že vzklila ponovno posejana koruza, vrsta porušenih mostov in poškodovanih regionalnih cest pa je v popravilu. Večje težave so še vedno na plazovitih območjih, kjer so plazovi uničili posamezne hiše in celo cele vasi. Prav tako pa se s težavami soočajo v mestih poleg reke Save, kjer se je visoka voda zadržala dlje časa in so hiše še vedno premočene.