Užaloščeno smo sprejeli vest, da nas je zapustil arhitekt mag. Vladimir Braco Mušič, zaslužni profesor ljubljanske Univerze. Mnoga okolja se ga bodo spominjala kot urbanista, raziskovalca, pisca knjig in številnih člankov, kot kritika urbanistične birokracije, kot podžupana mesta Ljubljane, kot direktorja Urbanističnega inštituta Slovenije, kot cenjenega strokovnjaka v prostoru nekdanje Jugoslavije in v mednarodnem okolju. Mi pa se ga bomo spominjali kot predanega pedagoga na različnih fakultetah ljubljanske Alme Matris – na šoli za arhitekturo, na študiju krajinske arhitekture, na Interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja, na mnogih mednarodnih poletnih šolah in še kje. Na študijskih programih je predaval osrednje predmete urbanizma in prostorskega načrtovanja. Vedno sveže, inovativno, razmišljujoče, nikoli rutinsko in oportunistično. V njegovih predavanjih, seminarjih in mentorstvih se zrcali najboljša dediščina ljubljanske in harvardske šole za arhitekturo.
Utiral je poti interdisciplinarnosti, timskemu delu, trajnostnim načelom v urbanizmu, zlasti pa je poudarjal socialni in humani vidik v načrtovanju naselij. V časih, ki niso bili najbolj naklonjeni odpiranju v zahodni svet, je gojil stike z ameriškimi šolami urbanizma, ki so se prve ukvarjale z urbano sociologijo in ekologijo. Kot takrat vidna politična osebnost je z Jugoslovansko ameriškim projektom urbanističnih študij in kasneje s pomočjo Fordove fundacije podiplomskemu študiju na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo odprl slovenskemu urbanizmu vrata iz domače zatohlosti v svet.
A ob tem ni nikoli pozabil na posebnosti, lepote ter enkratnosti naše male domovine. Bolelo ga je samograditeljsko razgrajevanje naše krajine, ki se zdi neustavljivo in neobvladljivo. Pokončno je stal kot urbanist in humanist tudi ob tako tveganih političnih vprašanjih, kot je bilo rušenje Turjaške palače sredi Ljubljane. »Smrt plemenite hiše« je zapisal, pri čemer »plemenito« ni pripisal njenim fevdalnim lastnikom ampak umetnostnemu bogastvu arhitekture.
»Urbanizem je volja«. Tudi ta njegova misel je bila moto njegovega delovanja. Ne oportunizem, ne pritlehno politikantstvo, ne skrivanje za različnimi strokami, podatki, predpisi, investicijskimi pritiski – temveč zavestno, pogumno, kreativno delovanje za lepše, bolj ohranjeno in sodobnejše grajeno okolje, to naj bodo etična načela graditeljev prostora.
Še zadnje mesece pred njegovim slovesom je prebiral seminarske naloge in besedila magistrskih nalog na podiplomskem študiju urbanizma. Kot da se njegova delovna ustvarjalnost nikoli ne more končati. In resnično je brez konca: še naprej bo živela v njegovih projektih, knjigah, skicah, v soseski Split 3, v raznih fazah urbanističnih načrtov Ljubljane in prostorskih planov Slovenije, v pisanjih nastalih v Stari Fužini pri Bohinju… v naših srcih in mislih.
V imenu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Biotehniške fakultete ter Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter Urbanističnega Inštituta RS
vas obveščamo, da se bomo
od pokojnega prof. mag. Vladimirja Braca Mušiča poslovili na žalni seji,
ki bo v četrtek 16. 1 2014 ob 11.00 uri
v veliki sejni sobi na Magistratu, Mestni trg 1 , Ljubljana.