Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) pozdravlja napredek, ki je bil storjen v okviru priprav na sprejem nove prostorske (Zakon o urejanju prostora: ZUReP- 2) in gradbene zakonodaje (Gradbeni zakon: GZ). Kljub opaznemu napredku opozarjamo na naše ugotovitve, da ZUReP-2 konceptualno še vedno ni dovolj dorečen in ne ponuja smiselno povezanih sistemskih rešitev. Podrobnejše pripombe na ZURep-2 je UL FGG posredoval v okviru civilne iniciative Odgovorno do prostora (glej prilogo).
Gradbeni zakon s pravilnikom o projektni dokumentaciji prinaša nekaj pomembnih novosti, a naj opozorimo predvsem na naslednje navedbe, ki po našem mnenju terjajo dodaten razmislek:
Ad1) Zakonodaja v prednostni položaj prevečkrat postavlja investitorja, medtem ko se zanemarja ali celo spodbija javni interes (med drugim tudi na področjih v nadaljevanju pojasnjenih opomb);
Ad2) Nerazumljivo je izpuščena ključna strokovna podlaga za umeščanje objekta v prostor – to je kakovosten topografsko katastrski načrt v državnem koordinatnem sistemu Iz besedila predloga izhaja, da se zahteva lokacijski načrt v merilu 1 : 1000, medtem ko se geodetski načrt več ne zahteva. Menimo, da je zakonodajalec spregledal dejstvo, da so naše uradne evidence že v osnovi v veliko manjšem merilu (topografske vsebine včasih celo v merilu 1 : 10.000 ali 1 : 25.000!, katastrske pa v merilu 1 : 2.500 in manjših) in kot take neprimerne za prikaz na načrtih v merilu 1 : 2000 in še večjem.
V trenutnem predlogu zakonodaje projektant sam odloči, ali so podatki uradnih evidenc ustrezni. Tega brez geodetske izmere zagotovo ne more presoditi. Če pa naj bi ta presoja slonela na vizualni interpretaciji podatkov in realnega sveta s strani projektanta, potem lahko ugotovimo, da se presoja le, ali so razpoložljivi (topografski) podatki dovolj ažurni. Pri tem ne smemo pozabiti, da so vsebine uradnih podatkov posplošene (zaradi pridobitve podatkov že v osnovi v manjšem merilu), prav tako pa je zaradi narave nastajanja teh evidenc njihova položajna ter višinska kakovost omejena. Teh pomanjkljivosti, kot že rečeno, ni mogoče odkriti in odpraviti brez dejanske geodetske izmere terena.
Menimo, da je tveganje za nepravilno interpretacijo katastrskih podatkov ter pravnih režimov in posledično za nepravilno projektiranje ter umeščanje objekta v prostor enostavno preveliko, če projektna dokumentacija ne temelji na kakovostnem topografsko katastrskem načrtu, s preverjeno in kakovostno položajno in višinsko predstavitvijo prostora, kamor se objekt umešča.
V povezavi z umeščanjem objekta v prostor izstopa tudi definicija postopka »zakoličenja« objekta (3. člen), ki naj bi bil prenos »tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta«. Pri tem pa je popolnoma spregledan vidik višinske komponente (nadmorske višine); prav tako pri tem ni zahtevana obvezna uporaba državnega koordinatnega sistema. Neupoštevanje navedenega pri projektiranju in zakoličevanju je povezano s tveganjem, da umestitev objekta ne bo v skladu s pravnimi in drugimi režimi v prostoru (ti podatki so na voljo v državnem koordinatnem sistemu); prav tako je s tem povezano preveliko tveganje ogrožanja prostora, kar lahko vpliva na varnost objektov ter ogroža zdravje ter celo življenje ljudi. Verjamemo, da je to pomota in da bo ta del zakona popravljen, saj so tveganja prevelika.
Ad3) Nedodelana so določila o vpisu novogradenj v kataster nepremičnin (trenutno še zemljiški kataster, kataster stavb in navsezadnje tudi zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture). Zakonodajalec naj pri popravkih upošteva predvsem dejstva:
- vpis stavbe v kataster stavb brez vpisa zemljiške parcele v zemljiški kataster ni mogoč;
- vsi prostorski katastrski podatki morajo biti opredeljeni in predstavljeni v državnem koordinatnem sistemu in morajo temeljiti na dejanski geodetski izmeri (ključno je, da v evidence vpišemo dejansko stanje);
- država mora stremeti k čim bolj popolnim in kakovostnim katastrskim podatkom (in zahtevati obvezen katastrski vpis za vse nepremičnine (zemljišča s pripadajočimi objekti) na temelju dejanske geodetske izmere in ne le za »izbrane«) – to je javni interes najmanj z davčnega in stvarno-pravnega vidika;
- zelo sporno je določilo, da mora geodetska uprava po uradni dolžnosti evidentirati nekatere objekte (82. člen) – tudi tu mislimo, da gre za slučajno napako in da jo bo predlagatelj zakona nemudoma odpravil.
UL FGG je v okviru trenutne javne razprave že podal svoje stališče do ZPAI, v delu, ki se nanaša na pooblaščene prostorske načrtovalce. V času javne razprave je bil izveden tudi sestanek pripravljavca zakona s fakultetami, ki poučujemo na predmetnem področju, zato pričakujemo, da bo ZPAI popravljen v skladu s smernicami, ki smo jih dogovorili na sestanku. V zvezi z ZPAI ima UL FGG zadržke in predloge predvsem pri regulaciji geodetske dejavnosti.
- Pomemben del geodetske dejavnosti se nanaša na katastrske postopke, nad katerimi mora imeti nadzor in možnost izreka sankcij (prepovedi opravljanja tovrstnih postopkov) državna geodetska uprava. Upamo in verjamemo, da bo to področje uredil področni zakon. Tam predlagamo, da se za izvajanje katastrskih postopkov zahteva psoebno dovoljenje geodetske uprave.
- Predlagamo, da se v 6. člen vključi določilo, da ”lahko za posamezne strokovne naloge, to je za opravljanje manj zahtevnih strokovno-tehničnih nalog, pooblaščeni inženir imenuje strokovnjaka z ustreznimi kompetencami, ki delo opravlja po njegovih navodilih in njegovim nadzorom.”
Izpostaviti želimo še medsebojni odnos predlaganih zakonov, kamor vključujemo tudi predlog Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih (ZPAI) in njihov odnos do druge sektorske zakonodaje. Iz predloženih obrazložitev namreč ni jasno (znano), ali je bila pred pripravo novih zakonov opravljena (1) analiza izvajanja dosedanjih zakonskih rešitev, iz katerih bi izhajala potreba po sistemskih spremembah in (2) horizontalna analiza sektorske zakonodaje, ki pomembno vpliva na prostorski razvoj. Predvsem je treba ugotoviti in odpraviti nasprotujoče si določbe zakonskih rešitev v različnih zakonih. Pripravljavec zakona naj v tem smislu najprej odpravi nasprotja med predlaganimi zakoni GZ, in ZUReP-2 in ZPAI.
prof. dr. Matjaž Mikoš, l.r.
dekan UL FGG
PRILOGA: