Učenci so že konkretno zakorakali v novo šolsko leto. Za dijake četrtih letnikov pa je to tudi leto, ko se bodo morali odločiti o nadaljevanju šolanja, kar gotovo ni lahka odločitev. Če se že prej seznanijo z različnimi študiji in poklicnimi možnostmi, pa je vseeno vsaj nekoliko lažja. Tako se je 240 dijakov tretjih in četrtih letnikov slovenskih srednjih šol in gimnazij udeležilo dneva odprtih vrat, ki ga organiziramo že šesto leto. V četrtek, 17. oktobra, smo mladim preko interaktivnih predstavitev in eksperimentov ponudili veliko informacij o poklicnih možnostih s sveta gradbeništva, geodezije in vodarstva.
»Z dnevom odprtih vrat želimo mladim na neobremenjen in sproščen način približati gradbeniško, geodetsko in vodarsko stroko ter poklice in področja delovanja, ki iz njih izhajajo,« je povedal prof. Matjaž Mikoš, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. »Marsikdo ne ve, da naši diplomanti pridobijo znanja tudi za prilagajanje na podnebne spremembe, računalniško modeliranje objektov, zagotavljanje potresne in poplavne varnosti, ravnanje z odpadki, oskrbo s pitno vodo, satelitsko navigacijo ali snovanje in urejanje naselij – in še marsikaj,« še dodaja.
Z modeli so sestavljali različne konstrukcije in pri tem opazovali njihovo obnašanje.
Od potresov do navidezne resničnosti v gradbeništvu
Dijaki, ki jih zanima gradbeništvo, so na dnevu odprtih vrat z velikim zanimanjem s pomočjo potresne mize iskali gradbene rešitve za večjo potresno varnost stavb, se seznanili z zakonitostmi gradnje mostov ter sestavljali in preizkušali modele mostičkov. Izvedeli so tudi, kdaj postaviti nesemaforizirano križišče, kdaj krožno križišče in kdaj se odločiti za semaforizacijo križišča. Spoznali so še postopek ustvarjanja digitalnega modela zgradbe, po katerem so se sprehodili s pomočjo VR očal.
Kako zasnovati sosesko in kaj je AR peskovnik?
Tudi geodeti imajo zelo zanimivo delo. Dijaki so ga spoznavali tako, da so skupaj z mentorji zasnovali manjšo stanovanjsko sosesko. Preko tega so se med drugim spoznali z osnovno organizacijo prostora, s pomenom orientacije objektov glede na stran neba in s hierarhijo cest. Veliko zanimanja je požel tudi prav poseben peskovnik z obogateno resničnostjo (angl. Augmented Reality), ki omogoča simulacijo dežja in razlivanja padavin. Predstavili pa so jim še letalnik (dron), pravila in načine letenja, postopek modeliranja posnetkov, pridobljenih s pomočjo letalnika, ter izdelke v digitalni in fizični obliki (3-D tisk).
Obiskovalcem smo pokazali uporabo brezpilotnega letalnika.
Delo vodarja so dijaki spoznali preko kviza in zanimivih predstavitev
Dijaki so spoznali raznoliko delo vodarja in s kvizom preverili svoje znanje o številnih vodarskih tematikah, kot so nastanek poplav, čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki in delovanje morja. Z uporabo različnih cevk in spojk so se preizkusili v izgradnji cevovodnega omrežja, pri čemer so morali biti pozorni, da so zagotovili enakomerno oskrbo z vodo med tremi izbranimi točkami na mreži.
Z uporabo različnih cevk in spojk so se preizkusili v izgradnji cevovodnega omrežja.
Spoznali so tudi model premeščanja rečnih sedimentov.