Sestavljeni ekstremni dogodki, kot so poplave, suše in požari, so lahko posledica sočasnega vpliva več različnih dejavnikov, npr. sočasne visoke temperature zraka in suša so lahko vzrok za požare, sočasna visoka plima in ekstremen veter lahko povzročita poplave morja ipd. Za preučevanje in napovedovanje tovrstnih dogodkov raziskovalci uporabljajo matematične modele, pri čemer skušajo opisati oz. posnemati dogodke, ki se odvijajo v naravi.

S projektom do novih znanj o ekstremnih dogodkih

Raziskovalci s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) znotraj programa EU COST sodelujejo pri projektu DAMOCLES, s katerim želijo nadgraditi znanje o sestavljenih ekstremnih dogodkih. Osnovni cilj projekta je, da bi znali raziskovalci bolj zanesljivo oceniti, kako pogosto se lahko pojavijo takšni dogodki, kje se najpogosteje pojavljajo, kakšen je njihov vpliv ter kako bodo klimatske spremembe vplivale na takšne dogodke. Obenem želijo s projektom odločevalce ozavestiti o možnosti pojava takih dogodkov in jih opozoriti na to, da lahko sočasen pojav dveh sicer neodvisnih dogodkov povzroči veliko gmotno škodo ter ogrozi življenja.

Slovenijo najbolj ogrožajo poplave

V okviru slovenskega dela projekta se raziskovalci z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo osredotočajo predvsem na poplavne dogodke, možno pa je, da bodo v prihodnje vključili tudi drobirske tokove, ki lahko na območju Slovenije povzročijo veliko škodo. Poznamo različne vrste poplav. Velikokrat so poplave posledica bolj intenzivnega padavinskega dogodka, do poplavnih dogodkov pa lahko pride tudi zaradi sočasnega nastopa dveh sicer neodvisnih dogodkov. Takšen primer je kombinacija taljenja snežne odeje in padavinskega dogodka, največkrat na prehodu iz zime v pomlad. To posledično pripelje do višjih vodostajev vodotokov kot v primeru, da se zgodi samo eden od prej omenjenih dogodkov, torej ali samo taljenje snežne odeje ali samo padavinski dogodek. To se je v Sloveniji zgodilo leta 2014, ko je večji del države zajel žled. Žled je v nekaterih delih države poškodoval več kot 50 % gozda. Zaradi kombinacije padavinskega dogodka in višjih temperatur (taljenje žleda oz. snega) zraka so se povišali vodostaji vodotokov. V vodotokih se je nabralo tudi precej plavja (poškodovanega drevja), ki je bilo glavni krivec za kasnejše poplave. Najprej je zamašilo kraške požiralnike, kar je med drugim privedlo do poplave na Planinskem polju, poplave pa smo imeli tudi drugje po Sloveniji. Tudi hudourniška poplava, ki se je nekaj mesecev kasneje zgodila na porečju Gradaščice, je bila v določeni meri posledica plavja, ki se je zagozdilo ob mostnih opornikih in podobni infrastrukturi.

Klimatski varnostni faktorji

Raziskovalci z UL FGG so ugotovili, da bi se lahko število takšnih dogodkov (kombinacija taljenja snežne odeje in poplav) v prihodnje v Sloveniji še povečalo, prav tako bi se lahko povečala ekstremnost tistih najhujših dogodkov. To pomeni, da bi pri določanju projektnih pretokov, ki se uporabljajo pri dimenzioniranju objektov na in ob vodi (npr. urejanje strug, načrtovanje dimenzij mostnih odprtin ipd.) morali vpeljati klimatske varnostne faktorje. Te faktorje, ki upoštevajo potencialno povečanje poplavnega tveganja v prihodnosti, že uporabljajo v nekaterih državah Evropske unije.

Največ šteje interdisciplinarnost

Pri projektu poleg hidrologov sodelujejo tudi meteorologi, statistiki, klimatologi, odločevalci, raziskovalci, ki modelirajo tveganje ipd. Osnovna znanja, potrebna za projekt, študentje pridobijo že med interdisciplinarnim študijem Vodarstva in okoljskega inženirstva. V okviru obveznega pedagoškega procesa dobijo osnove, ki jih lahko kasneje v praksi še oplemenitijo in tako v prihodnosti tudi sami uspešno izpeljejo podoben projekt.