Prostorski načrtovalci raziskujemo naselja v Slavoniji

Slika 1. Raziskovanje mesta Osijek – pred Tvrđo

Konec meseca marca 2022 smo se študenti 1. letnika magistrskega študija Prostorsko načrtovanje skupaj z mentorji odpravili na štiridnevno ekskurzijo v Slavonijo – pokrajino na skrajnem vzhodu Hrvaške. Panonski svet brez morja, ki ga oblikuje pestra zgodovina in posledično značilna poselitev, nam je ponudil širok razpon novih znanj in izkušenj, ki jih bomo še dolgo nosili v spominu. Bili smo v gosteh na tamkajšnji Fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo v Osijeku.

Razdeljeni v manjše skupine smo si drugi dan ogledali tri, po naravi različna naselja: Zmajevac, Karanac in Mirkovac. Vsaka skupina je med ogledom prišla v stik z lokalnimi prebivalci, ki so bili veseli našega zanimanja in od njih smo izvedeli lokalne posebnosti, ki jih sicer ne bi.

Zmajevac je starejše naselje, izvirajoče iz srednjega veka, znan po pridelavi vina in gatorjih – v ilovico izkopane zidane kleti, ki jih uporabljajo za skladiščenje lokalnega vina.

Karanac ali tudi “selo čvarca” (prevod “vas ocvirkov”), kot nam je domačin ponosno povedal, da tja vsako leto na festival ocvirkov zaide tudi pevec Željko Bebek. Karanac je sicer stanovanjsko naselje, z zelo razvito lokalno kulturo in v njem se čez leto zvrsti kar nekaj dogodkov.

Mirkovac je t.i. pustara – načrtovano ustvarjeno naselje v prostrani Baranji, ki je v preteklosti nastalo zgolj iz gospodarskih razlogov. Ko je gospodarstvo ugašalo, ljudje niso imeli več dela. Preselili so se in tako so nastala ‘mesta duhov’ oz. prazna naselja z razpadajočimi stavbami.

Tretji dan smo prekolesarili Osijek! Najeli smo mestna kolesa in sledili profesorici Dini Stober iz gostujoče fakultete, ki nam je predstavila prostorski in zgodovinski razvoj mesta Osijek.

Slika 2: Na konstrukciji vodnega stolpa so ohranili vidne poškodbe, ki so posledica divjanja vojne v tem mestu.

Četrti dan smo se namenili še v eno mesto, ki ga je zgodovina precej zaznamovala – Vukovar. Vukovar leži ob hrvaško-srbski meji in ga turisti obiščejo, da bi spoznali črno plat zgodovine – grozote, ki so se dogajale med hrvaško osamosvojitveno vojno. Povzpeli smo se na nekdanji vodohram, ki je v najhujših časih predstavljal simbol svobode in na katerem je vedno visela hrvaška zastava.  Vukovar je bil v letih po vojni v veliki meri obnovljen in razen nekaj posameznih objektov, ki jih obnova še ni dosegla, imajo vse hiše prenovljene fasade.

Slika 4. S kolesom nam je Osijek predstavila profesorica Dina Stober s Fakultete za gradbeništvo in arhitekturo v Osijeku.