Geoprostorski podatki postajajo skupaj s celotno infrastrukturo za pridobivanje in rabo geoprostorskih informacij eni izmed temeljev delovanja naše družbe. Brez ustreznih informacij ne moremo sprejemati kakovostnih odločitev niti spremljati napredka glede na mednarodno sprejete razvojne usmeritve, kot sta zeleni razvoj, na evropski ravni poznan tudi kot zeleni dogovor, in trajnostni razvoj.
Kakovostni prostorski podatki in informacije, vključno z infrastrukturo za geodetsko izmero na eni strani in naprednim sistemom zemljiške oziroma nepremičninske administracije na drugi strani, so ključnega pomena za smotrn prostorski razvoj. Upravljanje grajenega okolja zahteva nove pristope geodetske izmere, modeliranja podatkov in razvoj naprednih geoinformacijskih storitev v 3D- in 4D-digitalnem okolju. Z grajenim in naravnim okoljem so povezani izzivi za zagotavljanje varnosti prek sistemov za pravočasno zaznavanje premikov ali deformacij, pri čemer se zahtevajo natančna geodetska opazovanja z visoko prostorsko in časovno ločljivostjo. Tudi upravljanje tveganj ter ukrepanje pri naravnih nesrečah zahtevata sistematično spremljanje prostora na globalni in lokalni ravni ter sodobne lokacijske storitve.
Pri tehnoloških silnicah velja omeniti avtomatizacijo geodetskih opazovanj, sisteme za množičen zajem prostorskih podatkov z raznolikimi senzorji ter razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije s 5G-omrežji. Pametna mesta in vasi, razvoj gradbeništva in prodor tehnologije BIM, avtomobilska industrija s samodejnimi vozili, upravljanje in ukrepanje ob naravnih ter drugih nesrečah – vse to zahteva napredne prostorske podatkovne modele, ki temeljijo na združevanju podatkov iz različnih virov v »skoraj realnem« času. Umetna inteligenca, strojno učenje ter obdelava velikih podatkov na zmogljivih računalniških sistemih v oblaku odpirajo novo obzorje za geodetsko stroko, kjer je cilj zagotavljati ustrezne prostorske informacije in algoritme v podporo odločitvam v prostoru.
Vsi ti izzivi krepijo vlogo naše stroke v današnji družbi tako ni presenetljivo, da poznamo svetovni dan geodetov, ki ga obeležujemo 21. marca. Leta 2018 je bil namreč na konferenci Svetovne banke Land and Poverty v Washingtonu, in sicer na pobudo mednarodne zveze geodetov FIG (fran. Fédération Internationale des Géomètres), Evropskega sveta inženirjev geodezije CLGE (fran. Comité de Liaison des Géomètres Européens) in ameriške zveze geodetov NSPS (angl. National Society of Professional Surveyors), razglašen svetovni dan geodetov.
Mednarodnemu dnevu geodetov smo letos v Sloveniji med drugim posvetili otvoritev razstave “Vsak milimeter šteje” v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Potujočo razstavo je pripravil Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju z Geodetsko upravo RS, z Zvezo geodetov Slovenije in z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo – Oddelkom za geodezijo kot odziv na zaprtje stalne geodetske zbirke na gradu Bogenšperk. Razstavo so javnosti prvič predstavili v letu 2022 v Depojih državnih muzejev v Pivki, leta 2023 je razstava gostovala na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na Oddelku za geodezijo, na gradu Sevnica in v Kulturnem domu v Gorici. Razstava je tokrat do konca avgusta na voljo za ogled na Ptuju.
Več o razstavi je na voljo tudi v katalogu Vsak milimeter šteje.
Naj pri tem spomnimo, da je del vsebine te razstave skupaj z razstavo starih geodetskih instrumentov na voljo za ogled tudi kot stalna zbirka na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, na Oddelku za geodezijo na Jamovi cesti 2 v Ljubljani. Lepo vabljeni!
Razstava na Ptuju “Vsak milimeter šteje” (Vir: Tehniški muzej Slovenije)
Več informacij o svetovnem dnevu geodetov pa najdete na teh povezavah: https://fig.net/news/surveyorsday/index.asp in https://www.clge.eu/event/global-surveyors-day-2024
