Leta 2018 je minilo 40 let od odkritja Kamniške jame, najzanimivejše in najmogočnejše jame visokogorskega krasa na kamniškem koncu. Ob tem jubileju se je porodila ideja o ponovni, bolj natančni izmeri jame. Oddelek za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je ravno v tistem času dobil nov, izjemno lahek in praktičen laserski skener. Ideja je tako postala oprijemljiva in predvsem lažje uresničljiva.

Kako izmeriti jamo?

Raziskovalci so se izmere jame lotili postopoma. Najprej je bilo treba izbrati najprimernejšo metodo. Klasična metoda, ki jo uporabljajo geodeti, je izdelava poligona za merjenje. Pri jami, ki se konča pod zemljo (nima drugega izhoda), bi šlo za slepi poligon. Tovrstni poligoni so v geodeziji nezaželeni, ker ne omogočajo odkrivanja grobih napak. Z uporabo prisilnega centriranja bi zagotovili bolj natančno izmero, vendar bi bil tak pristop v okolju Kamniške jame še vedno zelo zahteven.

Tehnologija, ki premika meje

Ključna pridobitev za izvedbo projekta je bil tako moderen mali skener Leica BLK360, ki so ga na Oddelku za geodezijo UL FGG kupili septembra 2018. Skener je med drugim prejel eno najbolj prestižnih oblikovalskih nagrad, nagrado Red Dot. Tehta le 1 kg, uporablja pa se skupaj s fotografskim stojalom, ki je veliko manjši in lažji, kot so geodetska stojala. Skener omogoča zajem točk v horizontalnem krogu 360° in v vertikalnem 300°, kar pomeni, da skenira ves prostor, razen vertikalnih kotov, manjših od -60°. Terestrično lasersko skeniranje je sicer v zadnjem desetletju pomembno vplivalo na zajemanje prostorskih podatkov. Od klasične polarne izmere se loči po tem, da je mogoče zajeti veliko količino točk v zelo kratkem času.

Korak za korakom do cilja

Jamo, izjemno zaradi svoje velikosti, vodoravnosti in velike nadmorske višine, krasi redka vrsta jamskega okrasja, tj. aragonitni ježek. Skeniranje je predstavljalo velik izziv, zato so se raziskovalci dela lotili premišljeno in postopoma. V jamo so se odpravili kar osemkrat, v mešanih postavah. Raziskovalno delo je potekalo v zahtevnih razmerah, saj so se soočali z ekstremnimi pogoji vertikalnih stopenj, ozkih meandrov, globokih brezen, kristalno čistih slapov in tesnih ožin. Najprej so posamezne dele jame skenirali, nato pa podatke registrirali in georeferencirali. Na vsakem stojišču je rezultat skeniranja oblak točk v lastnem skenerjevem koordinatnem sistemu. Postavljanje skenov vsakega stojišča v skupni koordinatni sistem imenujemo registracija. Naslednji korak je georeferenciranje, pri katerem se registriran, skupen oblak točk transformira v državni ali drug koordinatni sistem. Pri obeh postopkih obdelave podatkov je bil raziskovalcem v izjemno pomoč program Register 360, ki so ga kupili skupaj s skenerjem.

Odgovori, ki odpirajo nova vprašanja

Rezultat izmere Kamniške jame je georeferenciran oblak več kot poltretje milijarde točk, zajet s 300 stojišč. Raziskovalci so ugotovili, da jama ne sega zelo globoko pod površje, ampak se vije v smeri grebena. Iz podatkov so izdelali zanimive izrise, ki v kombinaciji s 3D modelom površja služijo za uporabne geomorfološke analize. Ta projekt tako predstavlja izjemen temelj za nadaljnje raziskave na tem področju.