V svetu trend gradnje visokih lesenih stavb raste. Tako gradnjo narekuje trajnostno naravnani razvoj, ki smo mu priča v zadnjem obdobju. V marcu leta 2019 se je začel evropski projekt DynaTTB, katerega namen je raziskati obnašanje visokih lesenih stavb v vetru. Projekt DynaTTB združuje 14 raziskovalnih organizacij, projektantskih birojev, podjetja iz lesne industrije in velika izvajalska podjetja iz petih držav (Slovenije, Švedske, Združenega kraljestva, Norveške in Francije). Pri projektu, ki se bo zaključil marca 2022, sodelujeta tudi dva partnerja iz Slovenije, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) ter podjetje InnoRenew CoE iz Izole.

Yoker – najvišja škotska lesena stavba, ki stoji v Glasgowu (Foto: B. Kurent)

Čas, da Slovenija svoj les pretvori v gradbeni material

Visoke lesene stavbe so priljubljene predvsem v deželah, bogatih z lesom, kot so skandinavske države, Avstrija, Švica, Italija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Kanada in nekatere druge. Med zelo gozdnate države spada tudi Slovenija, kjer pa je trend gradnje visokih lesenih stavb še v povojih, a zanimanje iz dneva v dan raste. Trenutno je najvišja lesena stavba v Sloveniji stanovanjski blok v Domžalah, imenovan Karantanika, ki ima 4 nadstropja. Za primerjavo: najvišja lesena stavba na svetu, Mjøstårnet, ki jo najdemo na Norveškem, v višino meri kar 85,4 m. Prof. dr. Boštjan Brank, ki je glavni predstavnik UL FGG pri projektu DynaTTB, verjame, da bodo rezultati projekta povečali razumevanje obnašanja visokih lesenih stavb, kar bodo lahko izkoristili tudi slovenski projektanti in morda naredili načrte za prvo visoko leseno slovensko stavbo.

Slovensko znanje šteje

Ujemanje izmerjenih in izračunanih frekvenc in nihajnih oblik_rezultati analiz, ki sta jih anredila Blaž Kurent in Boštjan Brank.

Namen celotnega projekta je bolje spoznati obnašanje visokih lesenih stavb in njihove dinamične lastnosti. Vloga Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je priprava in kalibracija numeričnega modela na podlagi meritev, opravljenih za posamezno stavbo, ki jo bodo preučevali znotraj projekta. Kaj to pomeni v praksi? Vodilno projektantsko merilo za določanje velikosti in oblike lesenih stavb je (poleg potresa) nihanje stavbe zaradi vetra. Raziskovalci v projektu si želijo pridobiti več znanja o teh vibracijah in njihovem dušenju, da bodo gradbeni projektanti lahko pripravili bolj realistične dinamične modele visokih lesenih stavb. Da bi to dosegli, bodo na primerih različnih visokih lesenih stavb najprej z najnovejšo brezžično tehnologijo opravili vibracijske teste, temu pa bo sledila (probabilistična) kalibracija numeričnega modela. Na ta način je asistentu Blažu Kurentu in prof. dr. Boštjanu Branku, v sodelovanju z Univerzo v Exeterju, nedolgo nazaj že uspelo preučiti dinamične lastnosti najvišje škotske lesene stavbe, imenovane Yoker. V nadaljevanju projekta nameravajo raziskati dinamične lastnosti še desetih drugih evropskih stavb, med njimi tudi slovenske Karantanike.

Izračunane nihajne oblike – prikaz rezultatov analiz, ki sta jih naredila Blaž Kurent in Boštjan Brank.

Študij z veliko praktičnimi vsebinami

Prof. dr. Brank pravi, da znanja, potrebna za naloge, ki jih ima UL FGG pri tem projektu, študentje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo pridobivajo med samim študijskim procesom. To so znanja, ki jih osvojijo pri konstrukcijskih predmetih s področja statike, dinamike in projektiranja (lesenih) konstrukcij, konkretno znanje o pripravi numeričnih modelov pa pridobijo pri predmetu Numerične metode. Ta znanja bodo lahko v prihodnje uporabili tudi za nadaljnje raziskave o visokih lesenih stavbah in pomagali širiti trend take gradnje pri nas.