Katedra za matematično in fizikalno geodezijo ter navigacijo (KMFGN)

Sodelavci Katedre za matematično in fizikalno geodezijo ter navigacijo delujemo na področjih satelitske geodezije, uporabe tehnologije GNSS v geodeziji, določanja težnostnega polja Zemlje in obravnavanj teorije meritev v geodeziji. Našteta področja predstavljajo osnovo pri vzpostavitvi in vzdrževanju državnega koordinatnega sistema, pomembna pa so tudi v vsakdanji geodetski praksi. V sodobnem času tehnologija GNSS zagotavlja kakovostno realizacijo državnega koordinatnega sistema in je istočasno tudi ena najbolj pogosto uporabljenih metod geodetske izmere. Podporo kakovostni uporabi tehnologije GNSS zagotavlja satelitska geodezija s številnimi podatki in produkti. Ker pa so koordinate, pridobljene na osnovi meritev v okviru globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS), le t. i. geometrijske koordinate, jih moramo za uporabo v fizičnem prostoru z njim povezati. Za povezavo je ključno poznavanje geometrijskih lastnosti težnostnega polja Zemlje oz. ploskve geoida. Model geoida je potrebno ustrezno povezati z državnim koordinatnim sistemom na najvišji dosegljivi stopnji kakovosti.

zaposleni telefon email
asist. Veton Hamza +386 1 4768 500 veton.hamza@fgg.uni-lj.si
doc. dr. Miran Kuhar, univ. dipl. inž. geod. +386 1 4768 635 miran.kuhar@fgg.uni-lj.si
Albin Mencin, dipl. inž. geod. +386 1 4768 630 albin.mencin@fgg.uni-lj.si
doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren, univ. dipl. inž. geod. +386 1 4768 631 polona.pavlovcic@fgg.uni-lj.si
asist. Klemen Ritlop, mag. inž. geod. geoinf. klemen.ritlop@fgg.uni-lj.si
doc. dr. Oskar Sterle, univ. dipl. inž. geod. +386 1 4768 603 oskar.sterle@fgg.uni-lj.si
prof. dr. Bojan Stopar, univ. dipl. inž. geod. +386 1 4768 638 bojan.stopar@fgg.uni-lj.si
Pedagoško delo
Sodelavci katedre izvajajo pedagoško delo pri predmetih s področij geodetske izmere matematične, fizikalne in satelitske geodezije, geodetske astronomije, satelitske navigacije ter obdelave, analize in interpretacije podatkov opazovanj in računalništva na vseh smereh in stopnjah študija geodezije in tehničnega upravljanja nepremičnin. V obdobju od nastanka katedre je pod mentorstvom učiteljev na katedri diplomiralo 80 diplomantov, 4 magistri in 1 doktor znanosti.

Poslanstvo Katedre za matematično in fizikalno geodezijo Poslanstvo Katedre za matematično in fizikalno geodezijo (KMFG), Oddelka za geodezijo, FGG je zlasti v usposabljanju strokovnjakov za reševanje problemov v praksi, za raziskovalno in pedagoško delo predvsem na področju vzpostavljanja in vzdrževanja državnega koordinatnega sistema ter obdelave in interpretacije podatkov opazovanj, kar vključuje: tehnike in metode obdelave in interpretacije podatkov opazovanj in metode optimizacije geodetskih opazovanj:

  • vzpostavitev in vzdrževanje globalnih koordintanih sistemih, vključno s časovnimi spremembami teh sistemov, tehnike določanja položaja s terestričnimi opazovanji, z metodami geodetske astronomije in satelitske geodezije, vključno s časovnimi spremembami položajev,
  • vzpostavitev in vzdrževanje državnega koordinatnega sistema s terestričnimi opazovanji, metodami geodetske astronomije, gravimetrije in satelitske geodezije, vključno s časovnimi spremembami koordinatnega sistema,
  • preučevanje zemeljskega težnostnega polja in prikazovanje le-tega, vključno s časovnimi spremembami le-tega, in sicer na tak način, da je pridobljeno znanje kandidatov v čim večji meri usklajeno z razvojem geodetske stroke in znanosti v svetu ter potrebami v organizacijah, ki zaposlujejo večino geodetskih strokovnjakov.
Raziskovalno delo

Raziskovalno in strokovno se ukvarjajo s terestričnimi koordinatnimi sistemi, s preučevanjem zemeljskega težnostnega polja, z obdelavo, analizami, optimizacijo in interpretacijo vseh vrst opazovanj ter njihovih časovnih sprememb v terestrični in satelitski geodeziji ter navigaciji.

Strokovno delo

Na področju strokovnega dela sodelujemo z domačimi institucijami kot so ministrstva, javna uprava, javni zavodi in raziskovalni inštituti podjetji in strokovni združenji, ki delujejo na področju geodezije in sorodnih strok. Sodelujemo tudi s podjetji v nalogah spremljanja stabilnosti zemeljskega površja in grajenih objektov z metodami in tehnologijami GNSS, pri pridobivanju in interpretaciji prostorskih podatkov zajetih s tehnologijo GNSS, pri nalogah povezave starega in novega državnega koordinatnega sistema, pripravi zakonskih in drugih normativnih besedil ter oblikovanju usmeritev in strategij na področju praktične uporabe novega državnega koordinatnega sistema.

Uporaba low-cost sprejemnikov GNSS za zaznavanje premikov inženirskih objektov

Tehnologija globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) se pogosto uporablja za namene geodetskega spremljanja. V primerih, ko se pričakuje večje tveganje za poškodbe sprejemnika, pa se lahko šteje, da so geodetski sprejemniki GNSS predragi za uporabo.

Tehnologija GNSS za zaznavanje potresov

V novoletnem času leta 2020 je Hrvaško stresel hud potres magnitude 6.1, približno 50 km južno od Zagreba, ki je poleg velike gmotne škode terjal tudi življenja. V pričujočem članku smo analizirali opazovanja GNSS stalno delujočih postaj GNSS omrežja SIGNAL, da bi ugotovili, ali lahko na osnovi opazovanj GNSS zaznamo potres na stalno delujočih postajah GNSS. 

Motilniki signala in GNSS

V vsakodnevni uporabi in zanašanju na tehnologijo GNSS moramo poznati tudi šibko točko uporabe tehnologije GNSS. Gre za ranljivost signalov na interferenčne motnje. Motnje so lahko nenamerne in izhajajo iz naprav, ki oddajajo višje harmonične frekvence blizu frekvenc sistemov GNSS (radioamaterske naprave, radarji, televizijski oddajniki in okvarjene bazne postaje …

Verifikacija referenčnih omrežij in postaj GNSS

V Sloveniji stalno delujoče postaje omrežja SIGNAL in kombinirane geodetske mreže 0. reda niso edine stalno delujoče postaje GNSS. V nalogah evidentiranja nepremičnin in drugih nalogah se v Sloveniji v zasebnem sektorju uporabljajo tudi stalno delujoče referenčne postaje, omrežja stalnih postaj GNSS ali tudi geodetske točke, ki so del ti. pasivnih omrežij postaj GNSS, ki niso del državnih geodetskih mrež in omrežij GNSS.

Geoid na morju

V letu 2018 smo sodelovali pri projektu določitve modela geoida za območje slovenskega morja in realizacije državnega globinskega referenčnega sistema na morju. Zahteve po določitve nove ploskve geoida in realizacije novega globinskega datuma so bile nujne, saj se v Sloveniji trenutno izvaja prehod na nov višinski referenčni sistem iz SVS2000 v SVS2010 (višinski datum Trst ® višinski datum Koper, normalne ortometrične višine ® normalne višine) …

Geokinematski model Slovenije

Cilj raziskave je zasnovati geokinematski model aktivnih tektonskih deformacij v severovzhodnem delu Jadransko-Evrazijske kolizijske cone, ki zavzema večino ozemlja Slovenije. Za rešitev naloge bomo uporabili opazovanja GNSS z več kot 60 točk, pridobljena v obdobju več kot 30-ih let, ponovljene meritve državne nivelmanske mreže visoke natančnosti ter arhiv radarskih satelitskih posnetkov v obdobju skoraj 30 let.